3 Mojzes 4 - Slovenski standardni prevod

Daritve za greh

¹ Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

² »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›To velja za tistega, ki se nehote pregreši proti kateri koli od Gospodovih zapovedi s tem, da stori kaj takega, kar se ne sme storiti.

³ Če se pregreši maziljeni duhovnik in v krivdo zaplete ljudstvo, naj da za greh, ki ga je storil, Gospodu v daritev za greh mladega neoporečnega junca.

⁴ Pripelje naj junca k vhodu v shodni šotor pred Gospoda, položi naj mu roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom.

⁵ Potem naj maziljeni duhovnik vzame nekoliko junčeve krvi in jo nese v shodni šotor.

⁶ Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu svetišča.

⁷ Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja dišečih kadil, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo junčevo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor.

⁸ Vso tolščo junca, ki je daritev za greh, naj vzame iz njega: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo na drobovju,

⁹ obe ledvici in tolščo na njiju in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic –

¹⁰ kakor jemlje od goveda mirovne daritve –, in duhovnik naj to sežge na žgalnem oltarju.

¹¹ Junčevo kožo in vse meso z glave in goleni, drob in iztrebke;

¹² vsega junca pa naj torej odnese iz tabora na čist kraj, kamor stresajo pepel, in ga v ognju sežge na grmadi; na kraju, kamor stresajo pepel, naj bo sežgan.

¹³ Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smeli storiti, in so tako postali krivi,

¹⁴ naj občestvo, ko spozna greh, ki so ga storili, daruje mladega junca v daritev za greh. Pripeljejo naj ga pred shodni šotor.

¹⁵ Starešine skupnosti naj položijo roke juncu na glavo pred Gospodom. Potem naj ga zakoljejo pred Gospodom.

¹⁶ Maziljeni duhovnik naj nese nekoliko junčeve krvi v shodni šotor.

¹⁷ Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu.

¹⁸ Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor.

¹⁹ Vso njegovo tolščo naj vzame iz njega in sežge na oltarju.

²⁰ Z juncem naj naredi, kakor je naredil z juncem daritve za greh; tako naj naredi z njim. Opravi naj zanje spravo in jim bo odpuščeno.

²¹ Junca pa naj odnese iz tabora in ga sežge, kakor je sežgal prvega junca. To je daritev za greh za občestvo.

²² Če se pregreši knez s tem, da nehote stori kaj proti kateri koli zapovedi Gospoda, svojega Boga, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv,

²³ naj potem, ko ga spomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozla, neoporečnega samca.

²⁴ Položi naj kozlu roko na glavo in ga zakolje na kraju, kjer koljejo žgalno daritev pred Gospodom; to je daritev za greh.

²⁵ Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, drugo kri pa zlije k vznožju žgalnega oltarja.

²⁶ Vso njegovo tolščo naj sežge na oltarju kakor tolščo mirovne daritve. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za njegov greh in mu bo odpuščeno.

²⁷ Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv,

²⁸ naj potem, ko ga opomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozo, neoporečno samico, za svoj greh, ki ga je storil.

²⁹ Položi naj daritvi za greh roko na glavo in naj zakolje daritev za greh na kraju za žgalno daritev.

³⁰ Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko njene krvi in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja.

³¹ Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo z mirovne daritve, in naj jo sežge na oltarju v prijeten vonj Gospodu. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.

³² Če pa kdo pripelje jagnje kot dar za daritev za greh, naj pripelje neoporečno samico.

³³ Položi naj daritvi za greh roko na glavo in jo zakolje v daritev za greh na kraju, kjer koljejo žgalno daritev.

³⁴ Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja.

³⁵ Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo jagnjeta pri mirovni daritvi; in naj jo sežge na oltarju poleg Gospodovih ognjenih daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za greh, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.‹«