2 Samuel 1 - Slovenski standardni prevod

David izve za Savlovo smrt

¹ Bilo je po Savlovi smrti, ko se je David vrnil od zmage nad Amalečani. In David je bival v Ciklágu dva dni.

² Tretji dan pa je, glej, prišel mož iz Savlovega tabora. Njegova oblačila so bila pretrgana in prah je bil na njegovi glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na zemljo in se poklonil.

³ David mu je rekel: »Od kod prihajaš?« Rekel mu je: »Utekel sem iz Izraelovega tabora.«

⁴ David mu je rekel: »Kaj se je zgodilo? Povej mi!« Rekel je: »Ljudstvo je zbežalo iz boja, veliko ljudi je tudi padlo in pomrlo in tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.«

⁵ David je rekel mladeniču, ki mu je poročal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?«

⁶ Mladenič, ki mu je poročal, je rekel: »Po naključju sem prišel na goro Gilbóo. In glej, Savel je slonel na svoji sulici, in glej, vozovi in konjeniki so pritiskali za njim.

⁷ Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Rekel sem: ›Tukaj sem.‹

⁸ Rekel mi je: ›Kdo si?‹ Rekel sem mu: ›Amalečan sem.‹

⁹ Tedaj mi je rekel: ›Daj, stopi k meni in me usmrti, kajti groza me je obšla, duša pa je še vsa v meni.‹

¹⁰ Tako sem stopil k njemu in ga usmrtil, kajti vedel sem, da po svojem padcu ne bo preživel. Vzel sem načelek, ki je bil na njegovi glavi, in zapestnico, ki je bila na njegovi roki, in tukaj ju prinašam svojemu gospodu.«

¹¹ Tedaj je David prijel svoja oblačila in jih pretrgal, prav tako tudi vsi možje, ki so bili z njim.

¹² In žalovali so, jokali in se postili do večera za Savlom, za njegovim sinom Jonatanom, za Gospodovim ljudstvom in za Izraelovo hišo, ker so padli pod mečem.

¹³ Nato je David rekel mladeniču, ki mu je poročal: »Od kod si?« Rekel je: »Sin priseljenca Amalečana sem.«

¹⁴ David pa mu je rekel: »Kako da se nisi bal iztegniti svoje roke in ubiti Gospodovega maziljenca?«

¹⁵ In David je poklical enega od mladeničev in rekel: »Pristopi, ubij ga!« In udaril ga je, da je umrl.

¹⁶ David pa mu je rekel: »Tvoja kri na tvojo glavo! Kajti tvoja usta so pričala proti tebi, ko si rekel: ›Usmrtil sem Gospodovega maziljenca.‹«

Žalostinka za Savlom in Jonatanom

¹⁷ David je zložil tole žalostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom.

¹⁸ Rekel je, da bi učil Judove sinove: Lok. Glej, zapisano je v Knjigi Pravičnega.

¹⁹ O Izrael, uničen je bil tvoj okras na višavah! Kako sta padla junaka!

²⁰ Ne povejte tega v Gatu, ne razglašajte po ulicah v Aškelónu, da se ne razveselijo filistejske hčere, da ne zavriskajo hčere neobrezancev!

²¹ Gore Gilbóe, naj ne bo na vas ne rose ne dežja ne polja daritev! Zakaj tam je bil onečaščen ščit junakov, Savlov ščit ni bil maziljen z oljem,

²² ampak s krvjo pobitih, z mastjo junakov. Jonatanov lok se ni umikal, Savlov meč se ni vračal brez uspeha.

²³ Savel in Jonatan, ljubljena in prijetna, se nista ločila ne v življenju ne v smrti. Hitrejša sta bila od orlov, močnejša od levov.

²⁴ Hčere izraelske, jokajte za Savlom, ki vas je razkošno oblačil s škrlatom, z zlatim lišpom vam je krasil obleko.

²⁵ Kako sta padla junaka sredi boja! Jonatan je preboden na tvojih višavah!

²⁶ Hudo mi je za teboj, moj brat, Jonatan! Zelo si mi bil prijeten. Tvoja ljubezen mi je bila čudovita, bolj kot ženska ljubezen.

²⁷ Kako sta padla junaka in je uničeno bojno orožje!