2 Kralji 2 - Slovenski standardni prevod

Elija se vzdigne v nebo

¹ Ko je Gospod že hotel Elija v viharju vzdigniti v nebo, sta se Elija in Elizej odpravila iz Gilgála.

² Elija je rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Betel.« Elizej pa je rekel: »Kakor živi Gospod in kakor živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej v Betel.

³ Preroški sinovi, ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«

⁴ Potem mu je rekel Elija: »Elizej, ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Jeriho.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Prišla sta torej v Jeriho.

⁵ Preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so pristopili k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«

⁶ Tedaj mu je rekel Elija: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja k Jordanu.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej oba.

⁷ Tudi petdeset preroških sinov je šlo; obstali so nedaleč stran, ona dva pa sta se ustavila pri Jordanu.

⁸ Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril po vodi. In razdelila se je na dvoje, da sta oba lahko šla po suhem čez.

⁹ Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe!« Elizej je rekel: »Naj mi pripade, prosim, dvojni delež tvojega duha.«

¹⁰ Pa je rekel: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.«

¹¹ Ko sta šla naprej in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili; in Elija se je v viharju vzdignil v nebo.

¹² Elizej je to videl in je klical: »Moj oče, moj oče, Izraelovo bojno vozovje in njegovi konjeniki!« Potem ga ni več videl; zgrabil je svoja oblačila in jih pretrgal na dva kosa.

Elizej nasledi Elija

¹³ Pobral je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, se vrnil in obstal na bregu Jordana.

¹⁴ Vzel je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, udaril po vodi in rekel: »Kje je Gospod, Elijev Bog?« In ko je udaril po vodi, se je razdelila na dvoje, da je Elizej lahko šel čez.

¹⁵ Ko so ga z nasprotne strani videli preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so mu naproti, se mu do tal priklonili

¹⁶ in mu rekli: »Glej, med tvojimi služabniki je petdeset vrlih mož. Naj gredo in poiščejo tvojega gospodarja. Morda ga je odnesel Gospodov duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.« Pa je rekel: »Nikar jih ne pošiljajte!«

¹⁷ A silili so vanj, dokler ga ni postalo sram in je rekel: »Pa jih pošljite!« Poslali so torej petdeset mož; ti so ga iskali tri dni, pa ga niso našli.

¹⁸ Ko so se vrnili k njemu – mudil se je v Jerihi – jim je dejal: »Kaj vam nisem rekel: ›Nikar ne hodite!‹?«

Elizejeva čudežna moč

¹⁹ Meščani so tedaj rekli Elizeju: »Glej, lega tega mesta je, kakor vidi moj gospod, dobra, voda pa je slaba, zato je dežela nerodovitna.«

²⁰ Rekel je: »Prinesite mi novo skodelo in denite soli vanjo!« In prinesli so mu to.

²¹ Šel je k studencu, vrgel vanj sol in rekel: »Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne pride iz nje niti smrt niti nerodovitnost!«

²² In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je govoril Elizej.

²³ Od tam se je povzpel v Betel. Ko se je vzpenjal po poti, so iz mesta prišli fantiči, se norčevali iz njega in mu rekli: »Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec!«

²⁴ Obrnil se je, in ko jih je videl, jih je preklel v Gospodovem imenu. Iz gozda sta prišli dve medvedki in raztrgali dvainštirideset dečkov.

²⁵ Od tod je šel na goro Karmel, od tam pa se je vrnil v Samarijo.