2 Korinčanom 1 - Slovenski standardni prevod

Pozdrav

¹ Pavel, po Božji volji apostol Kristusa Jezusa, in brat Timótej Božji Cerkvi, ki je v Korintu, kakor tudi vsem svetim, ki so po vsej Ahaji.

² Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa.

Pavlova zahvala po preizkušnji

³ Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe.

⁴ On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog.

⁵ Kakor namreč Kristusovo trpljenje za nas presega meje, tako po Kristusu prekipeva tudi naša tolažba.

⁶ Če smo v stiskah, smo v vašo tolažbo in odrešenje. Če nas kaj tolaži, nas tolaži v vašo tolažbo, ki deluje v potrpežljivem prenašanju istega trpljenja, ki ga prenašamo tudi mi.

⁷ Naše upanje glede vas je trdno, ker vemo, da ste z nami deležni tudi tolažbe, kakor ste z nami deležni trpljenja.

⁸ Nočemo namreč, bratje, da bi vi ne vedeli za našo stisko, ki nas je zadela v Aziji. Čez mero in čez naše moči nas je obtežila, tako da smo obupali celo nad življenjem.

⁹ Da, sami v sebi smo sprejeli smrtno obsodbo, da ne bi več zaupali vase, ampak v Boga, ki obuja mrtve.

¹⁰ On nas je rešil iz tako velike smrtne nevarnosti. In še nas bo reševal. Vanj zaupamo in še nas bo rešil,

¹¹ ker nas z drugimi tudi vi podpirate z molitvijo. In tako se za nas veliko ljudi z marsičim zahvaljuje za milostni dar, ki nam je bil podeljen.

Pavel odloži obisk

¹² Naš ponos je pričevanje naše vesti, in sicer: v svetu in še posebno pri vas smo živeli v preprostosti in Božji iskrenosti, torej ne v meseni modrosti, ampak v Božji milosti.

¹³ Pišemo vam namreč samo to, kar lahko berete in tudi spoznavate. Seveda pa upam, da boste do konca spoznali,

¹⁴ kakor ste nas deloma že spoznali, da smo namreč mi vam v ponos, kakor boste vi nam v ponos na dan našega Gospoda Jezusa.

¹⁵ V tem prepričanju sem hotel najprej priti k vam, da bi vi v drugo prejeli milost.

¹⁶ Od vas sem hotel odpotovati v Makedonijo in iz Makedonije spet priti k vam, da bi me vi preskrbeli za potovanje v Judejo.

¹⁷ Sem mar res lahkomiselno ravnal, če sem se odločil tako? Mar po mesu sklenem, kar sklenem? Je pri meni moj »da«, »da« hkrati tudi »ne«, »ne«?

¹⁸ Kakor je Bog zvest: naša beseda do vas ni »da« in hkrati »ne«,

¹⁹ saj Božji Sin Jezus Kristus, ki je bil med vami oznanjen po nas, po meni, Silvánu in Timóteju, ni postal »da« in hkrati »ne«, ampak se je v njem zgodil »da«.

²⁰ Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«.

²¹ Nas skupaj z vami utrjuje za Kristusa in nas mazili Bog,

²² ki nam je tudi vtisnil pečat in v naša srca položil poroštvo Duha.

²³ Boga kličem za pričo in prisegam pri svojem življenju, da v Korint samo zato nisem več šel, ker sem vam prizanašal.

²⁴ Saj vendar ne gospodujemo nad vašo vero. Nasprotno, sodelavci pri vašem veselju smo, ker že trdno stojite v veri.