1 Samuel 26 - Slovenski standardni prevod

David drugič prizanese Savlu

¹ Tedaj so prišli Zífovci k Savlu v Gíbeo in rekli: »Mar se ne skriva David na griču Hahíla pred puščavo?«

² Savel je vstal in šel v Zifsko puščavo, z njim pa tri tisoč mož, izbranih Izraelcev, da bi poiskali Davida v Zifski puščavi.

³ Savel se je utaboril na griču Hahíla, ki je pred puščavo ob poti, David pa je bival v puščavi. Ko je David videl, da je Savel prišel za njim v puščavo,

⁴ je poslal oglednike in izvedel, da je Savel prav tedaj prišel.

⁵ Tedaj je David vstal in prišel na kraj, kjer je taboril Savel. David je videl mesto, kjer sta ležala Savel in Nerov sin Abnêr, poveljnik njegove vojske. Savel je ležal v vozni pregradi, ljudstvo pa je taborilo okoli njega.

⁶ Tedaj je David spregovoril in rekel Hetejcu Ahimélehu in Cerújinemu sinu Abišáju, Joábovemu bratu: »Kdo pojde z mano k Savlu v tabor?« Abišáj je rekel: »Jaz pojdem s tabo.«

⁷ David in Abišáj sta prišla ponoči k ljudstvu, in glej, Savel je spal, ležeč v vozni pregradi, njegova sulica je bila zasajena v zemljo pri njegovem vzglavju, Abnêr in ljudstvo pa so ležali okrog njega.

⁸ Tedaj je Abišáj rekel Davidu: »Danes ti je Bog izročil tvojega sovražnika v roko. Dovôli zdaj, da ga enkrat s sulico pribijem k zemlji – drugič ga ne bo treba!«

⁹ David pa je rekel Abišáju: »Nikar ga ne ubij! Kajti kdo bi mogel iztegniti svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in ostati nekaznovan?

¹⁰ Kakor živi Gospod,« je dalje rekel David, »da, Gospod ga bo udaril: ali pride njegov dan in umre ali pojde v boj in bo pokončan.

¹¹ Gospod me obvaruj, da bi iztegnil svojo roko zoper Gospodovega maziljenca! Zdaj torej vzemi sulico, ki je pri njegovem vzglavju, in vrč za vodo, pa pojdiva!«

¹² David je vzel sulico in vrč za vodo od Savlovega vzglavja. Potem sta odšla, ne da bi ju kdo videl, ne da bi kdo zaznal, ne da bi se kdo zbudil, kajti vsi so spali, ker je prišlo nanje trdno spanje od Gospoda.

¹³ David pa je prišel na nasprotno stran in se od daleč postavil na vrh gore, tako da je bila velika razdalja med njimi.

¹⁴ David je zavpil proti ljudstvu in proti Nerovemu sinu Abnêrju: »Ali ne boš odgovoril, Abnêr?« Abnêr je odgovoril in rekel: »Kdo si ti, ki vpiješ proti kralju?«

¹⁵ David je rekel Abnêrju: »Mar nisi mož? Kdo je kakor ti v Izraelu? Zakaj torej nisi varoval svojega gospoda kralja? Zakaj nekdo iz ljudstva je prišel, da bi umoril kralja, tvojega gospoda.

¹⁶ Ni dobro to, kar si storil. Kakor živi Gospod, zares, smrt zaslužite, ker niste varovali svojega gospoda, maziljenca Gospodovega! Le poglej, kje sta kraljeva sulica in vrč za vodo, ki sta bila pri njegovem vzglavju!«

¹⁷ Savel je prepoznal Davidov glas in rekel: »Je to tvoj glas, moj sin David?« David je rekel: »Moj glas je, moj gospod kralj.«

¹⁸ Potem je rekel: »Zakaj moj gospod preganja svojega hlapca? Zares, kaj sem storil? Kaj je hudega v moji roki?

¹⁹ Zdaj torej prosim, naj moj gospod kralj posluša besede svojega hlapca. Če te Gospod izziva zoper mene, naj se pomiri z jedilno daritvijo. Če pa so človeški sinovi, naj bodo prekleti pred Gospodovim obličjem, ker so me danes izgnali, da ne bi imel deleža pri Gospodovi dediščini, ko pravijo: ›Pojdi, služi drugim bogovom!‹

²⁰ In zdaj, naj moja kri ne pade na zemljo daleč od Gospodovega obličja! Kajti Izraelov kralj je šel iskat navadno bolho, kakor lovijo jerebico po gorovju.«

²¹ Savel je rekel: »Grešil sem. Vrni se, moj sin David! Ne bom ti več storil žalega, ker je bila ta dan moja duša dragocena v tvojih očeh. Brezumno sem ravnal in se zelo motil.«

²² David je odgovoril in rekel: »Glej, tu je kraljeva sulica. Naj pride čez kateri izmed mladeničev in jo vzame.

²³ Gospod pa naj vsakemu povrne po njegovi pravičnosti in zvestobi. Kajti danes te je Gospod dal meni v roko, pa nisem hotel iztegniti svoje roke zoper Gospodovega maziljenca.

²⁴ Glej, kakor je bila ta dan tvoja duša dragocena v mojih očeh, tako naj bo moja duša dragocena v Gospodovih očeh, da me reši iz vsake stiske!«

²⁵ Savel pa je rekel Davidu: »Bodi blagoslovljen, moj sin David! Zagotovo boš storil velike stvari in zagotovo boš zmogel.« Potem je šel David svojo pot, Savel pa se je vrnil v svoj kraj.