1 Janez 3 - Slovenski standardni prevod

¹ Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega.

² Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je,

³ in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist.

⁴ Vsak, kdor greši, ravna tudi nepostavno, kajti greh je nepostavnost.

⁵ Vi veste, da se je On razodel, da bi odvzel grehe, da pa v njem ni greha.

⁶ Kdor ostaja v njem, ne greši; kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal.

⁷ Otroci, nihče naj vas ne zapelje. Le kdor ravna pravično, je pravičen, kakor je pravičen on.

⁸ Kdor pa ravna grešno, je od hudiča, kajti hudič greši že od začetka. Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela.

⁹ Kdor je rojen iz Boga, ne ravna grešno, saj v njem ostaja njegovo seme. Ne more grešiti, ker je rojen iz Boga.

¹⁰ Otroci Boga in otroci hudiča se očitno kažejo po temle: kdor ne ravna pravično, ni od Boga in prav tako ne tisti, ki ne ljubi svojega brata.

Ljubite drug drugega

¹¹ Od začetka ste slišali tole oznanilo: Ljubimo drug drugega.

¹² Ne bodimo kakor Kajn, ki je bil od hudiča in je ubil svojega brata. In zakaj ga je ubil? Ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravična.

¹³ Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži.

¹⁴ Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.

¹⁵ Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem.

¹⁶ Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate.

¹⁷ Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?

¹⁸ Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

Zaupanje v Boga

¹⁹ Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce,

²⁰ če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse.

²¹ Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni

²² in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč.

²³ To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal.

²⁴ Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.