Nehemia 9 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)I Israelitarya mangenn pen tele glan o Debleste 1 Oun ap o 24. (biish-te-starto) dives an kava čon van i Israelitarya khetne, oun yon rhan či oun rivan pen an gone oun čivan čik ap pengre sherya. 2 Oun hakeno, kay i Israelendar hi, moukas kolen, kay gar peskre menshendar hi. Oun yon van glan o Debleste oun mangan pen tele, oun penan havi doosh yon oun pengre phoure ap pende anan. 3 Oun yon his hakeno ap peskri platsa tardo, har vas glan dravedo dran ko liil, kay sikrell o drom o baro Deblestar, kay lengro Devel hi. I starto kotar o divestar vas glan dravedo oun o starto kotar o divestar penan le pengri doosh, oun vitsran pen tele glan o baro Debleste, koles yon an-mangan. 4 Oun ap i pralstouni platsa, hoy i Levitarenge his, stas o Yeshoua pre, oun o Bani, oun o Kadmiel, oun o Shebanya, oun o Bounni, oun o Sherebya, oun o Bani, oun o Kenani. Oun yon dan bares gole ap pengro baro Debleste, te vell lo ap lengri rig. 5 Oun i Levitarya, o Yeshoua, oun o Kadmiel, oun o Bani, oun o Hashabneya, oun o Sherebya, oun o Hodiya, oun o Shebanya, oun o Petaya penan: Stenn pre! Sharenn o baro Debles! Yob hi t'maro Devel. Sharenn les kanna oun hako tsireske! Baro Devel, hakeno te sharell tiro raylo lab! Kek vavar lab hi yaake baro oun raylo har tiro lab. Sharepaskri gili 6 Tou, baro Devel hal kokres o Devel! Tou kral o bolepen oun leskre tsele bolepangre momlia, oun i phoub oun lauter, hoy ap late hi, ninna o baro pani oun lauter, hoy an leste hi. Oun tou kral, te djivell kova lauter. Oun i tsele bolepangre an o bolepen vitsrenn pen tele glan toute. 7 Tou hal o baro Devel, o Devel, kay o Abrames vin rodas, oun anal les vin dran o foro Our dran o them Kaldea, oun dal les o lab Abraham. 8 Oun har dikal, te rikrell lo pes ap toute peskro tselo djiyeha, kral tou leha vin oun dal tou tiro lab, te dess leskre čavende oun kolengre čavende, kay pal lende venn, ko them, kay djivenn i Kanaanitarya, oun i Hetarya, oun i Amorarya, oun i Perisarya, oun i Yebousarya, oun i Girgasharya. Oun tou rikral tiro lab. Tou hal tardo an o čačepen. 9 Oun tou dikal o pharo djipen mare phourendar an o them Egiptia, oun shounal lengri gole, har his le pash o Baro Lolo Pani. 10 Oun tou kral baro zorelo koova, hoy kek vavar nay krell, ap o baro rayeste Farao oun i pralstunende oun i tsele menshende leskro themestar, har dikal, te rikran le mare phouren tele. Oun yaake kral tiro lab bares, yaake har kova kava dives hi. 11 Tou dal o baro pani, yaake te djas lo ap douy rigya krik, oun i drom koy his, kay nay djan tire menshe mashkral ko baro pani ap i vavar rig. Kolla, kay tire menshe palla lan, tassan oun djan tele har barra an o telstouno pani. 12 Oun tou sikral len o drom. Ap o dives djas i folka glan lende, oun i rati i yag, te vell len i momeli ap o drom, koles yon hounte djan. 13 Oun ap i berga Sinay val tou tele, oun dran o bolepen rakral tou lentsa. Oun tou penal lenge čačepaskre laba, hoy mishto hi, oun sikral len čače dromma, oun dal len lače laba, hoy penan lenge, hoy te krenn le. 14 Oun tou sikral len, har te rikrenn le o dives, hoy touke hi. Kova hi o Debleskro dives. Oun an vavar laba, hoy penas lenge o Mose, koles tiro vast his, sikral tou len, hoy tou lendar kameh oun har nay djan le tire dromma. 15 Oun maro dran o bolepen dal tou len, har len bok his. Oun moukal lenge dran o baro bar pani vin nashell, har len troush his. Oun tou penal lenge, te djan le koy oun lenn o them dren. Ko them koleske tou tiro vast hadal, oun dal tout sovel, te dess len ko them. 16 Oun mare phoure hadan pen oun djan pal pengro shero, kran pengre djia har bar, oun shounan gar ap tire laba. 17 Oun yon kaman gar te krell, hoy tou lenge penal, oun bistran ko tselo baro koova, hoy tou lenge kral, hoy kek vavar nay krella. Yon kran pengre djia pandlo har bar. Oun rodan yekes vin, te vell lo lengro ray, oun anell len pale an o them Egiptia, an pengro pandepen. Tou hal i Devel, kay i doosh krik lell, oun hal kamlo oun kreh tiro dji pre i menshenge. Tou veh gar sik rhoyedo oun tiro lačepen hi baro. Oun tou djal gar lendar. 18 Ninna palle djal tou lendar gar, har kran yon penge i sonakaskro terno gouroum oun penan: “Kava hi t'maro Devel, kay anas t'men vin dran o them Egiptia.” Yaake boud doukran le tout, maro Devel. 19 Tou moukal len gar kokres, kote an o moulo them. Yaake baro his tiro kamlepen lenge. Koy bari folka ačas ap o dives, te sikrell li o drom, koles yon hounte djan. Oun i yag ačas an i rat, te vell len i momeli ap o drom, koles yon djan. 20 An tiro lačepen penal lenge, hoy te krenn le. Oun tiro maro dran o bolepen dal len rhapaske, ninna pani, har len troush his. 21 Star-desha bersha dal len lauter, hoy len hounte his o djipaske. Lengre koola djan gar paash, lengre pire van gar pesso. 22 Oun dal rayengre themma oun vavar menshen an lengre vasta; yek them pal o vavar dal tou len. Yaake lan le o them Heshbon dren, kay o Sihon o baro ray his, ninna o them Bashan, kay o Og o baro ray his. 23 Oun lengre čaven moukal tou boudeder te vell har i momlia an o bolepen, oun anal len an ko them, kolestar tou ap lengre phourende penal, te djan le koy oun lenn ko them dren. 24 Oun i čave van an ko them oun lan les dren. Oun tou kral len zorleder har i Kanaanitarya, kolla, kay an ko them djivan, oun dal lengre bare rayen oun ninna i menshen an lengro vast, oun yon nay kran lentsa, hoy yon kaman. 25 Yon lan zorele forya dren, oun i lačo them, khera, hoy pherdo lačo koova his, pani, hoy dran vi-dine bare barra vas, drakengre rouka, djeteskre rouka, oun boud vavar rouka, hoy lačo rhapen hidjran. Oun yon rhan oun van čalo oun thoullo. Oun yon moukan les penge lačes te djal. Yaake baro his tiro lačepen ap lende. 26 Oun pale shounan le gar bouder ap toute, oun hadan pen pral toute, oun kaman bouder gar tiro drom te djal. Oun yon dan tire rakepangren moulo, kolla kay len trad dan, te anenn le len pale pale pash toute. 27 Doleske dal tou len an o vast kolendar, kay lenge i pharo djipen kran. Oun har len bari daar his, dan le gole ap toute. Oun tou shounal len dran o bolepen, oun kral tiro dji lenge pre, oun bičral lenge morshen, kay len vin lan dran i čilače vasta. 28 Oun har lenge pale mishto djas, kran le pale, hoy čilačo his glan toute. Oun tou dal len an o vast kolendar, kay lenge čilačepen kaman. Oun kolla van i raya pral lende. Oun yon dan pale gole ap toute, te vess ap lengri rig. Oun tou shounal dran o bolepen, oun an tiro baro lačepen lal len vin dran lengre vasta. Oun kova kral tou boud kope yaake. 29 Oun tou dal len trad, te aness len pale pale ap tiro drom. Yon his pre-phourdo oun shounan gar ap tire laba, oun djivan gar pal tire čačepaskre laba, kolendar tou penal: Koon len rikrell, djivell. Oun yon sikran touke pengro doumo, oun pandan pengre djia, oun shounan gar ap toute. 30 Oun tout his yaake boud lačepen lenge kol tsele bersha. Oun dal len trad kol labentsa, hoy tire rakepangre lenge penan, kay an lende tiro dourho hi. Yon shounan gar koy pre. Kote dal len tou an o vast kol menshendar dran vavar themma. 31 An tiro baro lačepen dal len gar moulo, oun moukal len gar. I lačo Devel hal, oun tout hi i baro dji. 32 Maro Devel, har baro hal tou, yaake zorelo, te daras mer toutar. Tou pandal tiro dji ap mende, oun rikreh tiro lab, hoy dal tout sovel. Kanna mangah tout, ma biste koy tseli bibarht, hoy pral mende vas, pral mare bare rayende oun mare pralstunende, pral i rashayende oun o Debleskre rakepangre, pral mare phourende oun men lauterende, an ko tselo tsiro, har van i bare raya dran o them Assour pral mende bis ap kava dives. 33 Tou hal an o čačepen tardo, har anal kova lauter pral mende. Kova, hoy tou kral, his mishto, ninna te djivam mer yaake, har te vals men kek Devel. 34 Mare bare raya oun pralstoune, mare rashaya oun phoure, kolla djan gar ap tiro drom, oun shounan gar tire laba, hoy sikrenn, har te djivenn le. 35 Oun an ko tsiro, har his mare phoure i raya an ko them, hoy tou len dal, mangan le tout gar an. An tiro lačepen dal tou len i bourhlo oun bravelo them. Oun yon moukan gar pengro čilačo drom. 36 Dik, men hi kava dives raya pral mende; an ko them, hoy tou mare phouren dal, te rhan le ko tselo lačo koova, an kava them hi men vavar raya pral mende. 37 Oun ko boud koova, hoy i phoub vin anell, lenn kol bare raya, kolla kay tou pral mende čival, har anam doosh ap mende. Oun yon krenn mentsa oun mare firhentsa har yon kamenn. Oun maro djipen hi yaake pharo. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.