Mateo 24 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)I čilačo tsiro vella 1 Oun o Yezous moukas o Debleskro baro kheer. Har yob peske djas, van peskre mala pash leste, te sikrenn le leste o tselo Debleskro baro kheer. 2 Koy penas lo ap lende: “Kova, hoy t'mer kote lauter dikenna, kova lauter djal paash. Kate ačell kek bar ap i vavareste.” 3 Pale djas lo ap i djeteskri berga oun beshas pes. Leskre mala kokres his pash leste oun poučan lestar: “Ap havo tsiro vell o Debleskro baro kheer tele phagedo? Har nay dikas mer, te vas ko tsiro, kay tou pale veh, oun o Devel o ray hi pral halauter?” 4 Penas o Yezous: Denn yak, ma moukenn t'men kekestar o Debleskro dromestar tele te anell! 5 Boud morsha venna oun penenna: Me hom o Kristo, ko baro ray, kolestar o Devel penas, te vell yob! Oun boud menshe patsenn ap lengro rhorhepen. 6 Baro kourepen vella an kol themma, kay hi dour t'mendar oun ninna an kolla themma, kay hi gar dour t'mendar. Te shounenn t'mer kova, ma trashenn! Ko hounte vell yaake. Ko tsiro, kay o Devel o ray hi pral halauterende, vell gar yaake sik. 7 I pralstoune pral bare themma kourenn pen i vavar pralstunentsa. Oun i menshe dran yek them marenn kolen an i vavar them. An boud themma hi i menshen gar doha te rhal. Oun kate oun kote vell i phoub trisslemen. 8 Kova lauter vella yaake pral i phoub, har i douka venn pral i djouvyate, kay lell i ternepen. 9 Palle taprenn le t'men, denn t'men dava, oun marenn t'men. Oun i menshe an i tsele themma venna rhoyedo ap t'mende doleske, kay patsenn t'mer ap mande. 10 Oun boud denn pengro patsepen ap mande pre, oun phoukrenn ninna ap i vavarende, kay ap mande patsenna, oun yek krell o vavareske čilačepen. 11 Ninna venna boud rhorhene rakepangre oun penenna, te hi le bičedo o Deblestar. Kolla anenn boud menshen o čačo dromestar tele. 12 O čilačepen vell yaake baro ap i phoub, te denn boud patsle pengro kamlepen i vavarenge pre. 13 Kova, kay ačell zoreles tardo an o patsepen, yaake rah, har yob djivella, kova lell o Debleskro djipen. 14 Ap i tseli phoub vell i menshenge ko lačo lab penlo, kay o Devel kamell len dran o čilačepen te lell oun kamell lengro ray te vell. I menshe an hake themma hounte shounenn ko lab. Oun palle vell ko tsiro, kay hi o Devel o ray pral lauterende. I čilačo tsiro vella pral i menshende 15 Glan i rah tsiro rakras o Debleskro rakepaskro Daniel pral koy djoungeli čilači figura. Koon kava draverella, kamaus, te hayvell lo les ninna. Ap ko dives, kay dikenn t'mer koy djoungeli čilači figura an o Debleskro baro kheer tardo, 16 hounte nashenn kolla, kay an o them Youdea djivenna, sik ap i berga. 17 Kova, kay pral ap o kheer hi, hounte djal bouder gar an peskro kheer dren, te lell lo peskro koova vin. 18 Oun kova, kay ap i kotar phoub boudrella, kova hounte djal bouder gar khere, te lell lo peskri baya. 19 Koy bibarht hi bari kol djouvyenge, kay hi an vavar koova, ninna kol djouvyenge, kay hi len i ternepen. 20 Mangenn o Deblestar, te hounte nashenn gar krik an o vend, vitar gar ap o Debleskro dives! 21 Ko tsiro vella djoungleder har halauter, hoy ap i menshende vas, yaake rah, har i phoub tardo hi. Oun ko tsiro, hoy vell pal kova, vell vitar gar yaake čilačo. 22 Te krals o Devel o čilačo tsiro gar tikneder, palle vals kek mensho dran o čilačo tsiro vin. Kolen, kay o Devel peske vin rodas, kolenge krell lo o čilačo tsiro tikneder. I rhorhene rakepangre venna pash t'mende 23 Te penell yek ap t'mende: Dikenn, kate hi o baro ray, kolestar o Devel penas, te vell yob! palle patsenn les gar! Oun te penell i vavar ap t'mende: Ake, kote hi lo! palle patsenn les vitar gar! 24 Boud rhorhene morsha penenn ap t'mende: Me hom ko baro ray, kolestar o Devel penas, te vell yob. Oun rhorhene rakepangre penenna: Me hom o Debleskro bičedo. Oun yon krenna baro oun zorelo koova, hoy i mensho nashte krell gar dran peskri zoor. Kova krenn le, te anenn le i menshen o čačo dromestar tele. Te djals kova, anans le ninna kolen o Debleskro dromestar tele, kolen o Devel peske vin rodas. 25 Ma bistrenn, hoy me t'menge penom! 26 Yon te penenn t'menge: O baro ray, kolestar o Devel penas, te vell yob, kova hi an o moulo them! ma djan kote vin! Oun yon te penenn: Yob hi an ko kheer! ma patsenn len! 27 Ap ko dives, kay o Mensheskro Čavo pale vella, dikenn les i tsele menshe, yaake har i Debleskri yag ap o bolepen diklo vell, hoy djal yek rigyatar ap i vavar rig an o bolepen. 28 Kote, kay i moulo mass čiddo hi, kote venn i bare divye čirkle khetne te rhan le. O Mensheskro Čavo vella pale 29 Oun sik pal kol čilače divessa, vell o kham kalo har i rat, oun o moonto dikell kek bouder. Oun i bare momlia ap o bolepen perenn tele. Oun i bolepaskri zoor perell khetne. 30 Palle dikenn le o Menshengro Čaves, har yob dran o bolepen vella. An hake themma dikenn le les, har yob vella ap i volke bari zoryah oun raylepen. Oun yon rovenna oun penenna: Patsams mer ap leste! 31 Oun yob bičrell peskre bolepangren pral i tseli phoub. Oun kolla phourdenn an i bashepangre, te anenn le dran hako them kolen khetne, kay o Devel peske vin rodas. O faygetikro rouk 32 Me kamau te sikrap t'mende čomone. Dikenn ap o faygetikro rouk! Te venn leskre kashta zenelo, oun i patria venn dran lende vin, palle djinenn t'mer, te vell sik o niyal. 33 Yaake hi kova ninna koleha, pral kova rakrom. Te dikenn t'mer, har kova lauter vella, palle djinenn t'mer, kay o Debleskro tsiro vas. 34 Čačepah, me penau t'menge: Kol menshe, kay an ko tsiro djivenna, dikenna kova lauter pengre yakentsa. 35 O bolepen oun i phoub ačenna gar. Mire laba ačenna hako tsiro. 36 Kek djinell ko tsiro, kaana kova lauter vella. I bolepangre an o bolepen djinenn les gar, vitar gar o Debleskro čavo. Miro dad an o bolepen kokres djinell les. 37 Yaake har i menshe djivan an ko tsiro, kay o Noah djivas, yaake djivenn le an ko tsiro, kay o Mensheskro Čavo pale vella. 38 Glan ko tsiro, har o baro pani vas, rhan oun piyan le, romedineran le, oun van romedino. Har o Noah an o panyeskro kheer djas, 39 hayvan le gar, hoy koy djas. O baro pani vas pral lende, oun yon lauter tassan. Yaake djal kova ninna ap ko dives, kay vell o Mensheskro Čavo pale. 40 Douy boudrenn ap i kotar phoub. Ko yek vell krik lino, ko vavar ačell koy. 41 Douy djouvya krenn yarro dran djob. Koy yek vell krik lino, koy vavar ačell koy. 42 Rikrenn t'mare yaka pre! T'mer djinenn gar ko dives, kay t'maro ray pale vella. 43 Hayvenn: Te djinals o ray pral i kheer ko tsiro an i rati, kaana o čorepaskro vella, palle sovals lo gar, oun moukals kekes an peskro kheer dren te phagell. 44 Doleske penau t'menge: Denn garda! Me, o Mensheskro Čavo, vau pale an i tsiro, kay t'mer gar djinenna. O lačo boudepaskro 45 I lačo boudepaskro della mishto garda ap peskro rayeskro kheer, oun sovella gar. Leskro ray das peskre tsele boudepangren an leskre vasta. Oun ko lačo boudepaskro dell len hako dives kova, hoy len hounte vell djipaske. 46 Barhtelo hi lo, te vell leskro ray pale, oun dikell, kay yob peskri boudi mishto kras. 47 Čačepah, me penau t'menge: Leskro ray dell peskro tselo bravlepen an leskre vasta. 48 Yob te hi i čilačo boudepaskro oun penell ap peste: Miro ray vell gar yaake sik pale, 49 oun yob dell kol vavar boudepangren dava, oun rhal oun piyell pes mato kolla matentsa, 50 palle vell leskro ray pale ap i dives, kay o boudepaskro gar patsell, te vell yob. Ap yek kopo hi lo koy, 51 oun dell ko boudepaskres khetne, oun anell les kote, kay i rhorhene hi. Kote rovenn le, oun dandrenn i danda khetne i doukatar. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.