Markus 4 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O harho, kay vitsrell djob vin 1 Oun pale djas o Yezous pash o baro pani, oun penas i menshenge o Debleskro lab. Oun pash leste van yaake boud menshe khetne, te hounte djas yob an i bero, hoy an o pani čiddo his. Oun yob beshas pes kote, oun kol tsele menshe his pash o pani tardo. 2 Oun yob rakras ap lende boud save laba, kay hi i khatedo čačepen dren. Oun yob penas ap lende: 3 Shounenn, i harho djas vin, te vitsrell lo o tikno djob ap peskro kotar phoub, te vell ko djob baro. 4 Oun har yob o tikno djob ap i phoub vitsras, peran tikne kotya ap o drom. Koy van i čirkle oun rhan len pre. 5 Vavar djob peras ap i barra. Koy his gar boud phoub. Dran kova vas ko djob sik dran i phoub vin. 6 Har kanna o kham pre djas, vas ko djob, kay gar dour an i phoub his, rhačedo oun meras tele. 7 Vavar tikno djob peras tel i soubyengre bourra, oun kol bourra van baro oun tassran les, yaake, kay vas ko djob gar baro. 8 Vavar tikno djob peras ap i lači phoub, djas pre oun vas baro. Kova vas triyanda kope yaake boud. Vavar tikno djob vas shob-deesh kope yaake boud. Oun vavar tikno djob vas sheel kope yaake boud. 9 Oun yob penas: Moukenn kova an t'maro shero trouyel te djal! Hoske rakrell o Yezous save labentsa? 10 Har his o Yezous kokres peskre deesh-te-douyentsa oun vavarentsa peskre malendar, poučan le lestar, hoy yob kol labentsa kamell te sikrell. 11 Koy penas lo ap lende: O Devel moukell t'men te hayvell, har kote djal, kay dell lo menshen pash peste gole, te djan le ap leskro drom. Kol vavar, kay vin hi, ap kolende rakrau save labentsa, kay i khatedo čačepen dren hi, 12 te nay dikenn le kova pengre yakentsa, oun hayvenn les gar, oun te nay shounenn le les, oun hayvenn les gar, te venn le gar pash o Debleste, te lell lo lengri doosh lendar. O Debleskro lab hi har o djob 13 Palle penas lo ap lende: Te hayvenn t'mer kal laba gar, har kamenn t'mer kol tsele vavar laba te hayvell? 14 Ko harho hi har i mensho, kay penell i menshenge o Debleskro lab. 15 Ko drom hi har o dji kol menshendar, kay shounenn ko lab. Palle vell sik o beng, oun lell ko lab lendar krik, kay lenge penlo vas. 16 Ko kotar phoub, kay pherde barra hi, hi har o dji kol menshendar, kay shounenn ko lab, oun lenn les i barhtyatar sik pre, 17 oun bistrenn les ninna pale sik. Yon moukenn les gar an pengro dji zoreles te vell. Te vell i pharo tsiro ap lende, oun te venn le mange palla lino, palle vitsrenn le pengro patsepen ap i rig. 18 Vavar menshe hi har ko kotar phoub, kay o djob tel i soubyengre bourra peras. Kal menshe shounan ko lab. 19 Palle dikenn le ap i phoubyakro koova. Yon kamenn bravelo te vell, oun o bravlepen krell len gar barhtelo. Oun len hi bok pal boud vavar koova. Oun kova lauter tassrell ko lab, hoy shounan le. Oun ko lab nay rakrell bouder gar an lengro dji. 20 Koy lači phoub hi har o dji kol menshendar, kay shounenn ko lab oun krenn kova, hoy ko lab lenge penella. Pash kolende hi ko lab har o djob, hoy baro vas. Oun pash yekeste vas lo triyanda kope yaake boud, oun pash i vavareste vas lo shob-deesh kope yaake boud, oun pale pash i vavareste vas lo sheel kope yaake boud. I momeli 21 O Yezous penas ap peskre malende: Kek rhačell i momeli an, te čivell lo lat tel i piri, vitar gar tel o čiben. Na-a, yob čivell lat ap i momelengri, kay i momeli diklo vella. 22 Vell i tsiro, kay djinenn i menshe kova, hoy djinenn le kanna gomme gar. Vell i tsiro, kay hayvenn le kova, hoy hayvenn le kanna gomme gar. 23 Moukenn kova an t'maro shero trouyel te djal! 24 Oun yob penas ap lende: Denn garda ap kova, hoy t'mer shounenna! Te shounenn gar mishto, hoy penau, hayvenn kova gar. Te shounenn mishto, hayvenn kova ninna mishto. Oun o Devel krell t'maro dji pre, te hayvenn gomme feteder. 25 Koon kova, hoy yob hayvas, an peskro dji rikrella, kova hayvell boud oun boudeder. Koon kova gar an peskro dji rikrella, kolestar vell ninna kova lino, hoy les hi. O djob, hoy vell kokres baro 26 Oun o Yezous penas: Te kharell o Devel menshen pash peste, te djan le ap leskro drom, hi kova yaake, har te čivell i harho tikno djob ap i phoub. 27 Haki rati čivell lo pes tele, oun taysarlake stell lo pale pre. Oun ko tikno djob djal pre oun vell baro, oun ko morsh djinell gar, har kova lauter djala. 28 I phoub krell pestar, te vell lauter baro. O zenlepen vell vin, palle baro oun bareder, oun vell pherdo tikno djob. 29 Ap ko tsiro kay hi ko djob pesso, bičrell o harho peskre boudepangren, te činenn le o djob tele. O tsiro vas, te anenn le o djob dren. O senftikro djob 30 Palle penas o Yezous ap lende: Me penau t'menge kanna, har kova hi, te dell o Devel i menshen pash peste gole, te djan le ap leskro drom. 31 Kova hi yaake har i djob dran i senftikro rouk. Te vell lo an i phoub vitsedo, hi lo tikneder har ko tselo vavar djob ap i phoub. 32 Hi lo an i phoub, djal lo pre oun vell bareder har o tselo vavar zenlepen. Dran ko tikno djob vell i rouk yaake baro, te nay djivenn i čirkle ap leste, kote, kay o kham gar yaake tato hi. 33 Oun o Yezous penas lenge boud save laba, kay i khatedo čačepen dren hi. Yob penas lenge o Debleskro lab yaake, har yon nay hayvan kova. 34 Hako kopo, kay yob lenge o Debleskro lab penas, rakras lo save labentsa, kay i khatedo čačepen dren hi. Yob te his pengre malentsa kokres, palle penas lo lenge, hoy kol laba kamenn te sikrell. Ap o divyo pani 35 Oun ap ko dives ap i rati penas o Yezous ap peskre malende: “Ouleras vergel!” 36 Oun yon moukan kol menshen te djal, oun djan an ko bero, kay o Yezous hi, oun lan les lentsa. Vavar bere his ninna koy oun ouleran lentsa. 37 Koy phourdas i baro divyo dourho pral o baro pani. Oun o pani vas divyo oun djas pre te tele. Oun boud pani vas an o bero dren, yaake boud, te vas o bero pherdo pani. 38 Oun o Yezous his pal an o bero, oun sovas ap i pernitsa. Oun yon djangran les pre, oun penan ap leste: “Sikepaskro, poučeh tou gar koy pal, kay mer tassah?” 39 Oun yob stas pre, oun das ko zorelo dourho trad, oun penas ap ko baro pani: “Ač! Mouk tele!” Oun ko zorelo dourho phourdas bouder gar, oun o baro pani das bouder kek gole. 40 Oun yob penas ap lende: “Hoske trashenn t'mer yaake? Hi t'men kek patsepen?” 41 Oun kolen vas i bari traash, oun yon penan mank pende: “Koon hi ko morsh? Ninna o zorelo dourho oun o baro pani shounenn ap leste.” |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.