Jesaja 5 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)I drakengro them Israel 1 Shounenn, kamau miro maleske i gili te givell, i gili pral leskro drakengro them. Miro males his i lači phoub ap i tikni berga. 2 Oun yob rissras koy phoub, oun las i tsele barra krik, oun čivas vi-rodede, lače drakengre rouka an koy phoub. Oun yob čivas i turmo pre tardo mashkral dren. Oun hadas i grouba vin, kay venn i drake vin stakedo, te vell o mool vin. Oun palle dikas lo ap ko tsiro, kay venn i drake bares, – lače drake, patsas lo. Har ko tsiro vas, van divye shoutle drake baro. 3 Kanna avenn, t'mer menshe an o foro Yerusalem oun an o them Youda, oun krenn o čačepen vin mashkral mande oun miro drakengro them! 4 Hoy hounte kroms boudeder an miro drakengro them, hoy gar krom? Hoske anas lo divye shoutle drake vin? Oun me patsom, te hi le lačo oun goudlo. 5 Yaake kamau t'menge kanna penell, hoy kamau te krell ko drakengro themeha, hoy mange hi. Me kamau kol bourra krik te lell, hoy troul leste hi, yaake te vell lo tele rhalo, oun leskri massouri moukau tele te phagell, yaake te vell lo khetne stakedo. 6 Oun me moukau ko them čiddo, har lo hi. I rouka venn gar pale činlo, oun i phoub gar trouyel vitsedo. Palle venna soubyengre bourra oun soubyengro zenlepen bares koy pre. Oun me penau o brishineske, te perell lo gar koy tele. 7 O kheer Israel hi o drakengro them o baro Deblestar, ko rayestar pral o bolepen oun i phoub. Oun i morsha an o them Youda hi kol drakengre rouka, hoy yob an i phoub čivas oun pral kolende yob barhtelo his. Ap lende dikas lo, te anenn le o lačepen glan. Oun hoy vas, his čilačepen. Yon te dans hakenes peskro čačepen, oun kran, hoy his či har čilačepen. O čilačepen i menshendar 8 Djungelo djal kolenge, kay krenn pen yek kheer pal o vavar, oun ginenn penge yek kotar phoub pal o vavar, bis te bouder kek kotya phoub pral ačenn, oun lenge kokres o tselo them hi. 9 O baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, das pes sovel oun penas glan mire kanda: Kol boud khera venn paash dino, oun kek djivell bouder an kol bare shoukar khera! 10 Ap deesh hektarya drakengro them venn drake bares, hoy denn gar boudeder har orhta litarya mool. Oun sheel kilogramme djob, hoy vi-vitsedo van an i phoub, anenn gar boudeder har deesh kilogramme djob. 11 Djungelo djal kolenge, kay stenn pre taysarlake, te djan le an i kerčima, oun rati gomme koy beshdo hi oun mato venn! 12 Yon moukenn penge mishto te djal oun krenn bashepen ap doryengre bashepangre oun phourdepangre oun vavar bashepangre. Oun mool hi ninna pashel. Ap kova, hoy o baro Devel krell, dikenn le gar. Kolestar kamenn le či te djinell. 13 Doleske penell o baro Devel: Mire menshe hayvan či. Doleske venn le pandles krik lino, oun i bravele mank lende merenn i bokatar, oun kol boud menshe merenn i troushatar. 14 O moulengro them bokell pal lende oun kras peskro mouy dour pre, oun peskri meen yaake dour har djal, oun rhal i bravelen oun kol vavaren, kay i barhtyatar gole dan oun khelan. 15 Oun yaake vell o mensho tikno, oun hounte dikell dren, te hi lo či. Oun kolla, kay dikan tele ap i vavarende, hounte čivenn pengre yaka tele pherdi ladj. 16 O baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub sikrell peskri zoor, oun krell, hoy čačo hi. O čačo Devel sikrell, te hi lo kokres o Devel, kay rakrell o čačepen vin. 17 Mank i barra ko paash-dino forestar nashenn i bakre trouyel oun rodenn o rhapen. Oun i bouzya rhan mank i khera, hoy kol bravele pale hounte moukan. 18 Djungelo djal i čilačenge, kay kamenn o rhorhepen. Yaake har i gray o vourdin tserdell, yaake tserdenn yon lengri doosh pal pende, 19 oun penenn: Mou vell kova sik, hoy o baro Devel kamell te krell, te dikas kova! Mou vell čačo, hoy o Israeleskro lačo Devel peske glan las, te prindjras kova! 20 Djungelo djal kolenge, kay penenn ap o čilačepen kova hi lačo, oun ap o lačepen kova hi čilačo. I rati kharenn le dives, oun o dives kharenn le rati. Shoutlo koova hi lenge goudlo, oun goudlo koova hi lenge shoutlo. 21 Djungeles djal kolenge, kay an pengre yaka kokres gosevo hi, oun pash pende kokres krenn, har te hayvenn le halauter. 22 Djungeles djal kolenge, kay hi čače morsha pash o pipen, oun zorele morsha te krenn le rhačedi. 23 Djungeles djal kolenge, kay i lovenge koles an o čačepen čivenn, kay doosh ap peste anas, oun kolenge lengro čačepen krik lenn, kay an o čačepen tardo hi. 24 Doleske merenn le tele har o zenlepen, koleskre draba nasselo hi, oun koleskri blouma tele perell, oun har o khass, pral koleste i yag djal oun les pre rhačrell. Yon kaman gar te djal o drom o baro Deblestar, kay hi o ray pral o bolepen oun i phoub. Oun i labendar lengro lačo Deblestar kaman le či te djinell. I Assirya djan ap o them Youda pre 25 Doleske moukell o baro Devel peskri rholi pral peskre menshende te vell. Oun yob hadell peskro vast ap lende oun dell len. Oun i berge trissenn. Oun i moule ačenn čiddo ap i dromma har čik. Oun an kova lauter moukell leskri rholi gar palla, leskro vast ačell hadedo, te dell lo trad. 26 Oun yob bičrell i sikepen i menshenge an i them, hoy dour krik hi. Oun yob sholell, te venn le dran o palstouno i phoubyatar. Dik, kote venn le – yaake sik har djala! 27 Pash lende hi kek khino, oun kek, kay djal banges, kek, koleske i yaka pandlo djan oun kek, kay sovella. Oun kekeske lendar djal o pereskro pandepen pre, oun lengre dorya ap lengre kirrha hi zoreles oun djan gar paash. 28 Lengre fayle hi har čourya, oun lengre boge hi pre tserdedo. Ko saster tel lengre grayengre pire hi zorelo har bar. Oun i rade ap lengre vourdya hi sik har i zorelo dourho, hoy phourdell pral i phoub. 29 Lengri gole hi har koya, hoy i levo dell, ava, yaake har dell i terno levo gole, hoy vell dour dran leskri meen. Oun palle stell lo pre oun taprell ko firhes, hoy lo rhapaske kamell, oun hidjrell les kote, kay kek nay lell les leske krik. 30 Oun an ko tsiro vell pral lende i bari gole, savi gole har o baro pani krell. Oun te dikell yek palle tele ap i phoub, dikell lo kalepen oun bare douka. Oun pesse volke krenn, te vell o dives tamlo. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.