Jesaja 44 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O čačo Israel 1 Kanna shoun tou, Israel, miro boudepaskro, t'mer mire vi-rodede menshe, kolengro phouro dad o Yakob his. 2 Kova hi, hoy me, o baro Devel, touke penau: Me krom tout oun dom tout o djipen har gomme gar boldo hals; me hom ap tiri rig. Ma dare, miro boudepaskro Yakob, tou Israel, koles me mange vin rodom! 3 Me čorau pani ap o them, koles troush hi, oun lengste panya nashenn an o trouk them. Miro dourho čorau ap kolende, kay toutar venna, oun miro lačepen ap tire čavende. 4 Oun yon venn baro har o zenlepen pash o pani, oun har i rouka pash i panyengre rigya. 5 Yek pal o vavar penell: O baro Devel hi miro ray. Boud kamenn tire menshe te vell. Yon činenn ap pengro vast: Me hom o baro Debleske, oun kharenn pen Debleskre menshe. O djido Devel oun i moule rhorhene debla 6 O baro Devel, ko ray pral o Israel, kay ginas les vin dran i čilače vasta, – yob, kay hi o ray pral o bolepen oun i phoub, penell: Me hom o glanstouno oun me hom o palstouno, oun dell kek vavar debles har man kokres. 7 Oun koon hi har me? Kova mou dell gole oun penell les oun sikrell les mande! Koon moukas an o phouro tsiro glan-vi te penell, hoy vella? Mou penenn le menge, hoy vella! 8 Ma darenn, mire menshe! Ma trashenn! Moukom me kova t'men gar te shounell oun penom les t'menge gar glan i rah tsiro? Oun t'mer shounan oun dikan les. Dell i vavar debles har man kokres? Dell i vavar zorelo debles, koles gar prindjrau? 9 Kolla, kay deblengre figure kran, hi či moldo, oun kol shoukar figure hi ninna čičeske. Oun kolla, kay mangenn len an, dikenn oun hayvenn či, hoy lengro devel krals. 10 Koon krals i debles oun činals i figura, hoy či moldo hi? 11 Dik, halauter, kay les an-mangenn, hounte ladjenn pen. Oun kolla, kay ko debles pengre vastentsa kran, hi menshe oun či vavar Mou venn le halauter khetne glan o čačo Debleste! Palle taprell len i daar, oun an i ladj hi le koy tardo halauter. 12 Ko boudepaskro, kay boudrell o sasteha, čivell o saster an i yag oun krell i čouri dran leste, oun peskri zoreli moussyah dell lo koy pre. Palle lell lo bok oun nay boudrell gar doureder, oun yob lell troush oun leskri zoor djal peske. 13 Oun ko boudepaskro, kay o kashteha boudrell, lell i kotar kasht, dikell pal, har baro kova hi, oun činell glan, hoy lo i čouryeha palle vin činell. Oun yob krell dran ko kasht i figura, te vell li tardo an i kheer. Koy figura dikell vin har i mensho, ava, har i shoukar mensho. 14 Yob čivas rouka an i phoub, oun o brishin moukas len bares te vell. Oun yob djal koy, te dell lo i cedertikro rouk trouyel, oder rodell vavar rouka vin, hoy van baro oun zorelo an o veesh. 15 Ko kasht lell i mensho rhačepaske, oun yob lell les oun krell i yag, te vell leske tato, oun pekell maro koy pre. Oun ninna lell lo kava kasht oun krell i devel lestar, glan koleste vitsrell lo pes ap i phoub tele oun mangell les an. 16 Yek kotar kasht rhačrell lo an i yag, oun ap koleste pekell lo mass. Oun rhal ko mass oun vell čalo. Oun yob tatsrell pes oun penell: “Havi shoukar yag! Mange vas tato.” 17 Oun ko vavar kasht lell lo oun krell peske lestar i devel, te mangell lo les an, oun čivrell pes glan leste tele oun sharell les oun penell: “Le man dran o merepen vin, tou hal miro devel!” 18 Kolla, kay mangenn i figuren an, hayvenn či, kek gosvepen hi an lende, lengre yaka hi pandlo, te nay dikenn le či. Oun lengro dji hayvell či. 19 Savo mensho hayvell gar, hoy lo krell. Či djal an leskro shero, oun kek gosvepen hi an leste, yaake te penals lo peske: “O paash kolestar rhačrom an i yag, oun ap koy yag pekom maro oun mass, oun rhom les. Oun ko vavar paash kolestar, krap i devel, glan koleste me man tele ap i phoub vitsrap? Glan i kotar kasht?” 20 Kova hi yaake, har te mangals lo i yagakri čik an. Leskro dinelo dji anas les an o rhorhepen. Kote hatsell lo kek drom vin, te penals lo peske: “Rikrau me man gar ap o rhorhepen?” O Israel hi o Debleskro boudepaskro 21 Ma biste kova, Yakob! Tou, Israel, hal miro boudepaskro. Me krom tout, tou hal miro boudepaskro. Israel, me bistrau tout gar. 22 Ko čilačo koova, hoy tou kral, lom toutar krik, te hi lo gar bouder. Yaake har i nebla, har i folka krik phourdedo vell, yaake phourdom koy doosh krik, hoy ap toute his. Ab pale pash mande, me playsrom touke, te vess miro. 23 Tou bolepen, gib kolestar, hoy o baro Devel kras! Tou telstunepen i phoubyatar, de gole i barhtyatar! T'mer berge, givenn! Tou veesh tire tsele roukentsa, gib! O baro Devel las o Yakobes dran o merepen vin, oun o Israel sharell les. 24 Kava penell o baro Devel, kova, kay ginas tout vin dran i bibarht, oun kova, kay tout kras har gomme gar boldo hals: Me, o baro Devel hom kova, kay lauter kras, Me kokres krom o bolepen bourhlo pral i phoub, Oun har me i phoub zoreles pre čivom, his kek kote pash mande. 25 Me krau, te venn kol laba gar čačo, hoy i dourkepangre penan, oun moukau kol dravepangre har dinele vin te dikell. Me sikrau, har hi či-moldo ko gosvepen kolendar, kay patsenn, te hi le gosevo. Me čakrau pre, te hi lengro gosvepen čačepah dinlepen. 26 Me krau, te venn kol laba čačo, hoy miro boudepaskro rakras. Oun kova, hoy mire bičepangre glan-vi penan, moukau yaake te djal, har le les penan. Me hom kova, kay ap o foro Yerusalem penell: “Mou djivenn menshe an toute!” Oun pral i forya an o them Youda penau: “Yon venn pale pre tardo.” Lauter hoy khetne phagedo hi, čivau me pale pre tardo! 27 Me hom kova, kay ap o baro pani penell: “Ab trouk!” Oun kol lengste panya, hoy nashenn an o baro pani, krau me trouk! O baro ray, o Cyrus, hi vi-rodedo o Deblestar 28 Me hom kova, hoy ap o Cyrus penell: “Tou dess garda ap mire menshende har i bakrengro ap peskre bakre.” Oun yob krell lauter, hoy kamau, te krell lo. Pral o foro Yerusalem penell lo: “Čivenn les pale pre!” Oun pral o Debleskro baro kheer penell lo: “Čivenn leskre barra pale pre!” |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.