Jesaja 30 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O them Youda rikrell pes čičeske ap o them Egiptia 1 O baro Devel penell: Djungeles djal mire čavenge, kay mandar tele peran, oun kay penge kova glan lan, te krenn le hoy gar mandar vin djas. Yon čivenn pen vavarentsa khetne, har me kova gar kamau. Oun yaake anenn pale te pale le doosh ap pende. 2 Mandar poučenn le gar, hoy te krenn le. Na-a, yon djan tele pash i Egiptaryen, te mangenn le o rayestar Farao, te vell yob ap lengri rig, oun te rikrell lo peskre vasta pral lende. 3 Kova djal t'menge gar mishto. O Farao nay rikrell gar peskre vasta pral t'mende. O them Egiptia nay vell gar t'maro khatepen. T'mer hounte djan khere i ladjah. 4 T'mare pralstoune djan an o foro Soan, oun t'mare bičepangre van an o foro Hanes. 5 Kol menshe kote nay venn t'menge gar ap i rig. Či nay krenn le, hoy t'menge moldo hi. Lendar hi t'men či. Kokres ladj oun praasepen anenn le ap t'mende. 6 Kate sikrell o Devel, hoy pral i firhende an o moulo tato them Negev vella: An o them pherdi daar oun traash, kay djivenn o levo oun i levetsa, ninna čilače sapa oun vavar sapa, kolengro dandepen o merepen anell, kote hounte hidjrenn i bourike pharo koova ap pengro doumo, oun i khamele boud kouč koova ap pende, hoy anenn i menshe dran Youda pash kol menshende, kolendar yon či hi. 7 Kova lauter hi čičeske. Hoy i Egiptarya nay krenn, hi či moldo. Doleske penau ap o them Egiptia: Tou hal i Rahab, kay ačell beshdo oun krell či. 8 Mange penas o baro Devel: Dja tou kanna koy, oun čin kal laba an i bar glan i yaka kal menshendar, ava, čin len an i liil, te venn le i sikepen, hoy ačell o tsireske, hoy vella. 9 Kal menshe peran mandar tele. Har čave hi le, kay rakrenn rhorhepen, oun kamenn gar mire laba te shounell. 10 Ap i dikepangre penenn le: “Ma dikenn i dikepen.” Oun ap o Debleskre rakepangre penenn le: “Ma penenn menge, hoy o Devel t'mende sikras oun hoy čačo hi! Penenn menge kova, hoy pes menge shoukar an-shounell! Oun sikrenn men sau koova, har mari djia les kamenn. 11 Djan tele t'maro dromestar! Moukenn o čačo drom! Penenn menge bouder gar, hoy o Israeleskro Devel penell.” 12 Doleske penell o Israeleskro Devel, kay kokres o čačo Devel hi: T'mer kamenn či kolestar te djinell, hoy penom. Oun rikrenn t'men ap kolende, kay rikrenn i vavaren tele, oun kamenn rhorhepah doureder te vell. 13 Kay doosh hi har i phagepen an i kheer. Ko kheer hi bouder gar zoreles tardo, oun ap yek kopo perell lo khetne. Oun kek patsas te vell kova yaake. 14 Ko kheer hi an kotya čiddo yaake har o khoro, hoy paash dino vas. Lestar ačell kek tikno kotar, koleha nay lals yag dran o bob oun pani dran i brounna. 15 Doleske penell o baro Devel, maro ray – yob, kay kokres o Israeleskro Devel hi: Te moukenn t'maro drom, venn pash mande, oun dikenn ap kova, hoy me t'menge krau, palle venn vin lino dran o kourepen. Te rikrenn t'men pale, oun rikrenn t'men ap mande, palle venn zorelo. Kova kamenn t'mer gar te krell. 16 T'mer penenn: “Na-a, ap graya kamah sik te klissell. Mare graya hi sik naashepangre.” Ava, t'mer nashenn sik t'menge. Oun kolla, kay t'men palla lenn, nashenn gomme sikeder. 17 I zero morsha t'mendar nashenn penge glan yekeste, kay peskro mouy pre krell oun penell Kanna lenn t'mare dava. Ava, glan panč savendar nashenn t'mer lauter krik. T'mare tsele lourdendar ačell či pral har koy plarhta ap i kasht, hoy pre tardo čivan pral ap i berga, te dikenn le lat foun doural. O Devel krell peskro dji pre peskre menshenge 18 Doleske dikell o baro Devel ap ko dives, kay nay vell lo t'menge pale lačes, oun te nay krell lo peskro dji t'menge pre. O baro Devel hi i Devel, kay hako tsiro o čačepen krell. Barhtelo hi hakeno, kay ap leste dikell. 19 T'mer menshe an o foro Yerusalem, kay djivenn ap i berga Sion, t'mer hounte rovenn bouder gar. Te denn t'mer ap leste gole, hi lo lačes ap t'mende. Yaake sik har shounell lo t'mari gole, rakrell lo ap t'mende pale. 20 Ninna te das lo t'men yaake boud kourepen oun i pharo djipen har maro oun pani, sikrell lo t'menge kanna peskro drom, oun khatrell pes gar bouder glan t'mende. Ko dives vella, kay dikenn t'mer les t'mare yakentsa. 21 Te kamenn ap i čači oder ap i servi rig leskro dromestar tele te djal, palle shounenn t'mare kanda i rakepen, hoy pal t'mende rakrell: Kava hi o drom, kova djan! 22 Palle dikenn t'mer ap t'mare roupene oun sonakangre figure har ap čomone, hoy pale-čiddo hi. Krik kolentsa penenn t'mer oun vitsrenn len krik har čik. 23 Palle dell o baro Devel brishin ap o djob, hoy tou ap tiro kotar phoub vin vitsral. Oun tiri phoub anell yaake boud djob vin, te vell tout boudeder har doha maro. Oun tire firhen vell doha zenlepen te rhal ap i bourhlo zenelo them. 24 Oun kol groumya oun bourike, kay ap i harhetikri phoub boudrenn, kolla rhan lačo rhapen dran djoba, hoy khetne lino lenge glan čiddo vas. 25 Oun an ko tsiro, kay o baro marepen hi, oun i zorele khera khetne phagenn, nashenn panya, tikne oun bare, o pralstouno themestar oun ap haki berga tele. 26 An ko tsiro, kay pandell o baro Devel i pandepen troul o doukepen peskre menshendar, hoy yob len das, oun krell lengro nasselo oun ratlo mass pale sasto, hi o čon yaake zorelo har o kham. Oun o kham hi efta kope zorleder har kanna. I rholi vell pral o them Assour 27 Dikenn, o baro Devel vella foun doural. Leskri rholi hi baro, oun i pesso yagakro dourho vell dran leskro nak. Pherdi rholi hi leskro rakepen. oun leskri čip hi har i yag hoy lauter pre rhačrell. 28 Oun leskro dourho hi yaake zorelo har i pani, hoy zoryah nashell, oun hoy i mensheske bis pash i meen djala. Yob lell i natsyone oun vitsrell len trouyel, oun trissell len, bis te gar boud lendar pral ačenn. Oun yob čivell saster an lengre mouya, har te vans le graya, oun tradell len koleha kate te kote. 29 T'mer, o Debleskre menshe, givenna gilya, har pash i baro rhapen an i rat, kay sharenn o Debles oun givenn leske. T'mer venn yaake barhtelo, har te djans bashepah pre ap i berga o baro Deblestar, kay ap o Israeleskri rig hi. 30 Palle moukell o baro Devel peskri bari zoreli gole te shounell, oun i menshe dikenna, har leskri moussi tele dell an i rholi. Kote hi yag, hoy troul peste rhal, oun baro zorelo brishin, oun i zorelo phourdepen oun brishineskre barra. 31 I Assirya lenn bari traash, te shounenn le o baro Debleskro rakepen, oun dikenn, te dell lo len peskro kashteha. 32 Oun pash haki dap, hoy o baro Devel ko kashteha ap lende tele dell, dell bashepen ap i tikne pauke oun harfe. Yaake dell lo len trad oun kourell pes lentsa an o kourepen. 33 I rah tsiro hi i rhačepaskri platsa kerdo, dour tele djal li oun bourhles hi li. Ninna o baro rayeske hi li kerdo. Yag hi koy oun boud kashta rhačepaske. Oun o dourho o baro Deblestar phourdell zoreles koy pre, oun krell i yag, hoy lauter pre rhačrella. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.