Jeremia 50 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)Laba pral o them Babilonia 1 Kava hi ko lab, hoy penas o baro Devel ap peskro rakepaskro, o Yeremia, pral o them Babilonia oun leskro foro Babilon: 2 Denn vin gole an i vavar themma! Halauter hounte shounenn! Hadenn t'mari themeskri plarhta pre! Hakeno te shounell kova! Rikrenn les gar pale! Penenn: O foro Babilon hi dren lino, Lengro devel Bel nay kras či, lengro devel Marduk hi khetne phagedo; lengre moule debla nay kran či, lengre figure hi pash kerdo! 3 Lourde venna dran ko them, hoy kote hi, kay norden hi, oun djan an o kourepen lentsa. Kolla krenn, te vell lengro them i moulo them, yaake kay kek nay djivell kote. I Menshe oun i firhe hounte nashenn penge dran ko them. I Israelitarya rodenn pengro Debles 4 An kol divessa oun ap ko emligo tsiro, penell o baro Devel, venn kol menshe dran o them Israel, khetne kol menshentsa dran o them Youda oun djan trouyel o ropah, oun rodenn man, pengro Debles. 5 Yon poučenn pal o drom ap i berga Sion, kote kamenn le te djal: “Avenn, te kras men ap o drom pash o baro Debleste! Mer kamah pale leskre menshe te vell, oun yob te vell maro Devel! Kova te ačell yaake hako tsiro, mer kamah les gar te bistrell.” 6 Mire menshe hi har nashede bakre. Lengre bakrengre anan len o čačo dromestar tele. Yaake nashran le pen ap i berge. Pral tikne oun bare berge hounte nashan le, oun bistran, kay le khere hi. 7 Halauter, kay len hatsan, rhan len pre. Oun kolla, kay his rhoyedo ap lende, penan: Mer krah či, hoy gar čačo hi! Yon anan doosh ap pende, har moukan le o baro Debles, kay das len lauter, hoy len hounte vell djipaske, oun ap koleste lengre phoure patsan. Nashenn t'menge dran o foro Babilon! 8 Nashenn sik dran o foro Babilon, moukenn ko them! Oun krenn har i morsh bakre, kay nashenn glan kol vavar bakre! 9 Shounenn, me bičrau boud lourden dran boud themma, kay foun kotar venna, kay norden hi, te kourenn le pen i menshentsa an Babilon. Yon venna oun lenn ko foro dren. Kal lourde denn mishto karye, oun taprenn hako kopo kova, hoy kamenn le te taprell. 10 Yon čorenn o tselo them Babilonia vin. Halauter kay kote randenna, venn čalo. Kova penell o baro Devel. O foro Babilon vell dren lino 11 Ninna te han barhtelo oun sharenn t'men, kay randan miro them vin, oun stenn har o terne groumya an o zenlepen, oun denn gole har i zorele graya, 12 o tsiro vell, kay hi t'maro themes, kay boldo van, bouder či sapaske. Menshe dran vavar themma san pral leste. Mank i tsele natsyone vell o them Babilonia o čorvleder, i moulo tato them, kek panyeha, kay či bares vell. 13 Miri rholi vell yaake pral o foro Babilon, te djivell nay kote kek mensho bouder. Či har barra ačell lestar pral. Hakeneske, kay dikell kova, ačell o rakepen krik. Yob trissell peskro shero pral i tseli bibarht hoy kava foro tapras. 14 T'mer, kay i bogentsa karye denn, čivenn t'men troul o foro Babilon pre! Lenn boud fayle oun denn pal leste karye! Kava foro kras čilačepen ap o baro Debleste. 15 Denn i kourepaskri gole haki rigyatar! Dikenn, o foro dell pre! Leskre turme phagenn khetne. Leskre massurya hi tele phagedo. O baro Devel dell o foro Babilon peskri phagi. Denn o foreske halauter pale pale, hoy kava foro ninna kras! 16 Moukenn kekes djido, kay čivell djob an i phoub, oun kekes, kay činell o djob tele an ko tsiro, kay hi lo baro! Lauter kolla, kay hi gar khere an kava them, nashenn penge glan o marepaskro rharo, oun nashenn pash pengre menshende an pengro them. I Israelitarya venn pale khere an pengro them 17 O Israel his har i nashedo bakro, hoy lan i leve palla. Ko ersto his o baro ray dran o them Assour, kova rhas les. Pal leste vas o baro ray pral o them Babilonia, o Neboukadnezar. Kova dandras ko mass tele, hoy ap leskre kokale ačas. 18 Doleske penell o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, kay o Israeleskro Devel hi: Čačepah, me dau o rayes pral o them Babilonia oun leskro them pengri phagi, yaake har dom o rayes pral o them Assour peskri phagi. 19 O Israel anau me pale khere, te djivenn le pale ap i berga Karmel oun an o them Bashan, oun hatsenn doha rhapen, oun venn čalo ap i berge Efrayim oun an o them Gilead. 20 An ko tsiro oun an kol divessa vell koy doosh rodedo, hoy o Israel oun o Youda ap pende anan. Oun kote vell kek doosh hatslo. Me lau lat kolendar krik, kay moukom pral ačell. Kova penau me, o baro Devel. O foro Babilon lell peskri phagi 21 Djan an o kourepen i menshentsa an o them Meratayim; kourenn t'men i menshentsa an o them Pekod; Marenn len oun denn lauter paash, hoy len hi, penell o baro Devel. Krenn halauter yaake, hoy me t'menge penom! 22 Shounenn i kourepaskri gole an o them Babilonia, oun o baro ropen. 23 Babilonia, tou hal har i depaskro saster, kay das vavar themma an kotya. Kanna veh tou ninna tele phagedo oun an kotya dino. I menshenge an i vavar themma ačell o rakepen krik, te dikenn le tout. 24 Me čivom dorya pral tiro drom, te peress dren, Babilon, oun sikeder har tou dikal, moukal tout te taprell. Pral mande, o baro Debleste, hadal tout. Doleske val tapedo oun pandlo. 25 O baro Devel kras peskro kourepaskro kheer pre, oun las o marepaskre koola vin, kolentsa yob an peskri rholi ap o them Babilonia pre djal. Yob, o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, les hi kote boud te krell. 26 Avenn pral kava them haki rigyatar, krenn leskre djobenge khera pre, vitsrenn halauter khetne ap i phoub, oun rhačrenn les pre, te ačell či pral! 27 Marenn i tsele terne morshen, denn len tele čourye har terne gourma! Har djoungeles djal lenge! Lengro dives vas, ko tsiro, kay lenn le pengri phagi! 28 I bari gole vell shounlo kolendar, kay hounte nashenn penge sik, kolendar, kay van vin dran o them Babilonia. An Yerusalem ap i berga Sion penenn le, hoy maro baro Devel ap i Babilonarya kras, te dell lo lenge pale, hoy yon leskro khereha kran. 29 Kharenn kolen khetne, kay hayvenn pengre bogentsa karye te dell! Yon halauter hounte čivenn pen pre troul o foro Babilon, oun moukenn kekes te nashell peske krik oun djivell! O foro Babilon phourdas pes pre oun hadas pes pral mande, o baro Debleste, kay o Israeleskro čačo Devel hi. Doleske denn o foreske o čilačepen pale pale, hoy lo kras! Yaake har yob ap i vavarende kras, yaake krenn leske ninna! 30 Leskre terne morsha venn maredo ap leskre dromma. Ap ko dives nashrenn leskre tsele kourepangre pengro djipen, penell o baro Devel. 31 Dik, tou pre-phourdo, me kamau ap toute te vell, penell o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub; tiro dives vas, ko tsiro, kay tiri phagi leh. 32 Kote perell ko pre-phourdo oun ačell čiddo. Oun kek hi koy, kay čivell les pale ap peskre pire. Me kamau an leske forya yag te čivell, kova te rhal halauter pre, hoy kote trouyel hi. O baro Devel lell peskre menshen vin dran i čilače vasta 33 Kava penell o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub: Kanna hi yaake: I menshe dran o them Israel khetne kol menshentsa dran o them Youda venn tele rikedo. Oun halauter, kay pandan len oun anan len vin dran lengro them, rikrenn len zoreles pash pende, oun kamenn len gar pale pale an pengro them te moukell. 34 O dives vell, kay lau len kote vin, me hom zorelo. Me, o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, lau lengro koova an miro vast, oun lau o kourepen krik i phoubyatar, Pral i menshende an o them Babilonia anau traash. Kourepen an o foro Babilon 35 O baro Devel penell: O rharo mou vella pral o them Babilonia, oun pral o foro Babilon peskre pralstunentsa oun goseve morshentsa! 36 O rharo mou vell pral lengre dourkepangre, te vell diklo, havo dinelo rakepen yon rakran! O rharo mou vell pral lengre zorele morsha, te darenn le! 37 O rharo mou vell pral lengre graya oun lengre kourepaskre vourdya, oun pral hake lourdende, kay venn dran vavar themma, te venn le har djouvya! O rharo mou vell ninna pral lengro bravlepen, kova vell lenge krik lino! 38 O brishin te vell pale rikedo, te nashenn kek panya bouder an o them! O them Babilonia hi pherdo moule debla, oun lengro patsepen ap kal čilače moule debla kras i menshen narvelo. 39 Doleske vell ko tsiro, kay djivenn divye firhe dran o moulo them kote, ninna divye djoukle oun kol bare čirkle, kay kharenn autruche. Kek mensho djivell bouder koy, An kek tsiro krenn i menshe penge kote khera. 40 Yaake har das o Devel i forya Sodom oun Gomorra khetne, ninna kol forya troul lende, yaake djal ninna o themeske Babilonia: Ko them vell yaake paash dino, kay nay djivell bouder kek mensho koy. Kova penell o baro Devel. 41 Denn garda: Boud menshe venna dran lengro them, hoy kote čiddo hi, kay norden hi. Ava, boud menshe pengre bare rayentsa krenn pen ap o drom dran ko dour them, te djan le an o kourepen. 42 Len hi boge oun rhare. Yon hi midjak oun len khaytell kek. Ap graya klissenn le i golyah, hoy yaake baro hi har i gole, hoy o baro pani krell. Yon venna, te kourenn le pen touha, tou foro Babilon. 43 Te shounell o baro ray an Babilon lendar, perenn leskre vasta ap leskre herya tele. Oun i bari traash vell ap leste har i traash i djouvyatar, kay i ternepen lella. 44 Har i levo vin vell dran i bourra pash o pani Yordan, vau me oun tradau i Babilonaryen sik dran lengro them, oun čivau koles pral o them, kones me vin rodom. Kek hi har me! Kek hounte penell mange, hoy te krap! oun kek ray hi zorleder har me! 45 Shounenn, hoy o baro Devel peske glan las te krell lo ap o foro Babilon, oun hoy kamell lo te krell i menshentsa an o them Babilonia. Čačepah, yon halauter venn krik tradedo har bakre. Ninna lengre tikne čave venn krik tserdedo. Hakeneske, kay dikell kova, ačell o rakepen krik. 46 Te vell o foro Babilon dren lino, trissell i phoub koy golyatar. Oun koy ropaskri gole vell shounlo an i vavar themma. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.