Jeremia 48 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)Laba pral i Moabarya 1 Laba pral o them Moab. Kova penell o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, kay o Israeleskro Devel hi: Djungeles djal kol menshenge an o foro Nebo. Khetne dino vell lengro foro. Ladj vell pral o foro Kiryatayim. Dren lino vell lo. I massouri troul o foro vell tele dino oun khetne phagedo. 2 I Moabarya nay phourdenn pen bouder gar pre pral lengro foro Heshbon. Vavar menshe kamenn o foreske čilačepen te krell, oun penenn: Avenn, kras ko foro paash, te djivenn bouder kek menshe an leste! Oun tou, foro Madmen ačeh vitar gar. I lourde venn pral toute. 3 I bari gole vell shounlo dran Horonayim, kote peras halauter khetne, oun phagas halauter. 4 O Moab hi khetne dino. Leskre tikne čave rovenn bari golyah. 5 O ropah djan le pre ap o drom an Louhit. Ninna ap o drom tele an o foro Horonayim vell i bari ropen shounlo. 6 “Nashenn t'menge sik”, kharenn le. “Nashenn t'maro djipaske! Nashenn an o moulo tato them, te djivenn kote har i bour.” 7 Tou Moab, patsal, kay taprell tout kek čilačepen an tire zorele khera oun pash tiro baro bravlepen. Doleske veh tou ninna dren lino. Tiro devel, o Kemosh, leskre rashaya oun pralstoune hounte venn pandles anlo an i vavar them. 8 O marepaskro, kay halauter marella, vell pral hako foro an tiro them, kek foro ačell tardo. O telstouno them vell har o moulo them, oun o pralstouno them vell khetne stakedo. Kova penas o baro Devel. 9 Čivenn i sikepen pre ap o drom, kay i Moabarya nay nashenn penge. Lengre foryendar ačell či har barra pre. Kek nay djivell bouder koy dren. 10 Praasedo hi, koon o baro Debleskri boudi čiddo moukell; praasedo hi, kay rikrell leskro rharo pale, te marell lo gar! 11 Yaake rah har o them Moab koy hi, djivan leskre menshe kek kourepah. An kek tsiro hounte djan i Moabarya an o pandepen. Yon nay ačan khere yaake har i mool, kay ačas an yek kashtengri piri, oun vas gar čoredo dran yek piri an i vavar. Doleske soungell li pal peste kokres, oun lakro soungepen ačas ap leste. 12 Doleske dik, penell o baro Devel, ko tsiro vella, kay bičrau saven pash lende, kay krenn lentsa, har menshe i molyah krenn, hoy le vin čorenn oun i khore paash vitsrenn. 13 Oun i Moabarya, kay patsan, te vell lengro devel, o Kemosh, lenge ap i rig, yon hounte ladjenn pen, yaake har o kheer Israel hounte ladjas pes, har van leske leskre debla an o foro Betel gar ap i rig, ap kolende yon pen zoreles rikran. 14 T'mer morsha dran o kheer Moab, har nay penenn t'mer t'mendar: Mer ham zorele kourepangre oun čače morsha? 15 O them Moab vell paash dino, oun leskre forya venn dren lino. Leskre feteder lourde djan vin, te kourenn le pen, oun venn maredo. Kova penell o baro ray, kay kharell baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub. 16 Hi bouder gar rah, palle djal o them Moab tele, oun leskri bibarht vell sik pral leste. 17 T'mer halauter, kay djivenn troul o them Moab oun han leskre mala, avenn, oun denn i ropaskri gole oun penenn: Havi grerha! O Moabeskri zoor oun leskro raylepen hi phagedo! 18 T'mer an o foro Dibon, kay han pre-phourdo pral t'maro raylepen, djan tele oun beshenn t'men an i čik! Kolla, kay phagan i vavar forya an o them Moab khetne, venn pash t'mende, oun krenn t'mare zorele khera paash. 19 T'mer, kay djivenn an o foro Aroer, djan ap o drom oun dikenn kolen, kay nashenn penge krik! Poučenn lendar: “Hoy djas kanna kate?” 20 Ah, o them Moab hi paash dino oun khetne stakedo! Rovenn oun denn golya! Penenn i menshenge pash o pani Arnon, te vas o them Moab khetne phagedo! 21 I phagi vas pral ko telstouno them, pral kol forya, kay kharenn: Holon, Yahaz, Mefaat, 22 Dibon, Nebo, Bet-Diblatayim, 23 Kiryatayim, Bet-Gamoul, Bet-Meon, 24 Keryot, Bozra, oun pral i tsele vavar forya an o them Moab, kolla, kay dour hi, oun kolla kay gar dour hi. 25 I bari zoor o themestar Moab hi phagedo, hi yaake, har te vals leskri moussi tele dino. Kova penell o baro Devel. 26-27 Tou Moab, his gar yaake, te his touke i Israelitarya sapaske? Hako kopo kay rakral lendar, sanal pral lende, har te vans le čorepangre, kay van tapedo. O Moab hadas pes pral o baro Debleste. Doleske krenn les mato! Yob te perell an peskro čadepen! Oun vavar sanenn pral leste. 28 T'mer menshe an o them Moab, nashenn vin dran t'mare forya, oun djivenn mank i bare barra! Oun krenn les har i taube, kay krenn pengre khera kote, kay i barra dour tele djan. 29 An hako tsiro vas penlo pral o them Moab, har pre-phourdo yob hi, oun havo sharedo yob hi, har rikrell lo boud pestar, havo baro mouyeskro yob hi, oun har dikell lo tele ap i vavarende! 30 O baro Devel penell pral leste: Me prindjrau leskro pre-phourdo dji mishto, oun leskro baro mouy; Lauter hi rhorhepen. 31 Doleske hounte rovap pral i Moabarya, oun dau gole pral o tselo them. Mange hi ropaske pral kol menshende an o foro Kir-Heres. 32 T'mer menshe an o foro Sibma, rovau boudeder pral t'mende har rovom pral o foro Yaser. Tou hal har i drakengro rouk; tire lengste kashta djan pral o baro pani, oun van bis pash o foro Yaser. An ko tsiro, kay i drake oun i vavar roukengre dren anlo venn, venn kolla pral lende, kay lauter paash krenna. Či ačell pral. 33 Kote, kay i rouka oun bourra tardo hi an o them Moab, givenn oun khelenn le bouder gar pral ko lačo koova, hoy kote bares vas. Kek mool vell kerdo. Kek drake venn bouder khetne stakedo, te nashell i mool vin. O molyengro ray givell bouder gar peskri gili. 34 Kolla golya i menshendar dran o foro Heshbon venn shounlo bis pash i forya Elale oun Yahaz. Oun koy gole dran o foro Soar djal bis pash o foro Horonayim oun o gab Eglat-Shelishiya; Ninna kol panya pash Nimrim hidjrenn bouder kek pani an pende. 35 Me, o baro Devel, kamau bouder gar, te djan i Moabarya ap i moulne platse, te rhačrenn le firhen pengre deblenge. Me moukau kova bouder gar te krell. 36 Doleske givau miri ropaskri gili pral o them Moab, pral i menshende an o foro Kir-Heres. Miri gili hi har ko bashepen ap i tikne phourdepangre, hoy bashrenn le, te meras yek. Ko tselo bravlepen, hoy le penge khetne anan, hi bouder gar koy. 37 I morsha činan o tselo baal ap pengre shere tele, ninna pengre čora, te sikrenn le, kay lenge ropaske hi. Lengre vasta hi pre činle. Oun hakeno rivas i gono pral peste. 38 Pral ap i khera an o tselo them Moab, oun ap leskre tsele dromma denn le bares gole. O baro Devel penell: Me phagom o them Moab an kotya har i khoro, hoy kek bouder kamella. 39 Dikenn, har hi o them khetne dino! Har bares denn le gole i ropastar! I ladjatar rikrenn le o shero tele. An i tsele themma troul o them Moab, san i menshe pral lende, oun dikenn darene yakentsa ap lende. 40 Kava penell o baro Devel: Dikenn, kova, kay marell o Moab, vell sik har i adlari, oun krell peskre moussya bourhles pral o them. 41 Kal forya oun zorele khera venn dren lino. Ap ko dives hi i djia o čače morshendar an o them Moab yaake dareno, har o dji i djouvyatar, kay anell i ternepen ap kay phoub. 42 O Moab hadas pes pral o baro Debleste. Doleske vell lo yaake dino, te hi lo bouder kek natsyona. 43 O baro Devel penell: T'mer menshe an o them Moab, Bari traash vell pral t'mende, an bare rhebya oun dorya venn t'mer tapedo. 44 Kova kay nashell peske glan koy bari traash, kova perell an i rheb dren, oun kova kay nay stakrell dran i rheb vin, kova vell i doryentsa pandlo. Ava, ko bersh vella, kay dau i menshenge an o them Moab pengri phagi. Kova penell o baro Devel. 45 Khine naashepangre dran vavar forya venn pash o foro Heshbon, te ačenn le koy. Koy vell i yag vin dran Heshbon, oun i bari yagakri čip djal dran o kheer o baro rayestar Sihon vin, oun rhačrell o them, kay kol bare mouyengre djivan, foun vin bis mashkral dren ap i berge. 46 Har djoungeles djal touke, tou them Moab! Nashedo hi kol menshe, kay o debles Kemosh an-mangan; tire čave oun tire ča van anlo an o pandepen. 47 I dives vell, kay krau me, te vell i menshenge dran o them Moab pale lauter mishto, penell o baro Devel. Kate herell pre, hoy o Yeremia pral o them Moab penas. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.