Jeremia 32 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O Yeremia ginell peske i harhetikri phoub 1 Kava hi ko lab, hoy o baro Devel penas ap o Yeremia an o deshto bersh, har o Sedekya o baro ray pral Youda his. Kova hi o deesh-te-orhtato bersh har o Neboukadnezar o baro ray pral Babilonia his. 2 An ko tsiro his i lourde o baro rayestar dran o them Babilonia troul o foro Yerusalem tardo. Oun o Debleskro rakepaskro, o Yeremia, vas pandles ap i lourdengri platsa rikedo. Koy platsa his pash o kheer o baro rayestar pral o them Youda čiddo. 3 Glan i tsiro stilas les o baro ray pral o them Youda, o Sedekya, doleske, kay penas o Yeremia glan-vi: Kova penell o baro Devel: Me dau kava foro an o vast o baro rayestar dran o them Babilonia, oun yob lell ko foro peske dren, 4 oun o Sedekya nay nashell gar peske glan i lourdende dran o them Babilonia. Me kamau les an o vast o baro rayestar dran o them Babilonia te dell, te nay rakrell lo leha mouy ap mouy, oun te dikell lo les peskre yakentsa. 5 Oun o baro ray dran Babilonia moukell o Sedekyes an o them Babilonia te anell; kote ačell lo ninna, bis te dau me les peskri phagi, penell o baro Devel. Ninna te kourenn t'men i lourdentsa dran o them Babilonia, djal t'menge kova gar mishto vin. 6 Oun o Yeremia penas: O baro Devel rakras mantsa oun penas: 7 Shoun, o Hanamel, ko čavo tiro kakestar, o Shalloum, vell pash toute oun penella: Gin touke miro kotar them pash o foro Anatot; tou hal o ersto mank mare menshende, kay hounte ginell les mandar, te ačell ko kotar them an i familya. 8 Oun yaake har o baro Devel mange penas, vas o Hanamel, – kova his miro neboudo – pash mande ap i lourdengri platsa, oun rakras mantsa oun penas: Gin touke miro kotar them, hoy pash o foro Anatot an o them Benyamin čiddo hi; tou hal o ersto mank mare menshende, kay hounte ginell les mandar. Gin tou ko kotar them! Kote hayvom, kay kava lab o baro Deblestar vas. 9 Kote ginom ko kotar them an Anatot miro neboudestar, o Hanamel, oun playsrom leske deesh-te-efta roupene kotya koleske. 10-11 Oun me činom i ginepaskro liil, oun činom les yek kopo tele. Oun ko yek liil pandom, oun čivom miro sikepen koy pre, oun lom mange morshen pashel, kay dikan halauter, oun čivom kol love ap i vaga, te vell kova lauter pal o čačepen kerdo. Oun me lom ko pandlo ginepaskro liil, oun ko liil, hoy gar pandlo hi, 12 oun dom hake douy lila o morsheste Barouk. Koleskro dad his o Neriya, koleskro dad his o Maasseya. Koy pashel his miro neboudo, o Hanamel, oun kol morsha kay kova halauter dikan, oun kay tel o ginepaskro liil pengro labeha tardo his, ninna i tsele morsha dran Youda, kay ap i lourdengri platsa his. 13 Oun rakrom zoreles ap o Barouk oun penom: 14 Kava penell o baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, kay o Israeleskro Devel hi: Le kal lila, ko pandlo ginepaskro liil khetne ko lileha, hoy gar pandles hi, oun čip len an i khoro, te ačenn le i rah tsiro tseles. 15 O baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub, kay o Israeleskro Devel hi, penell: O tsiro vell, kay venn pale khera ginlo an kava them, ninna harhetikri phoub oun drakengro them. 16 Oun har dom me ko liil o Baroukeste, koleskro dad o Neriya his, rakrom o baro Debleha oun penom: 17 Baro Devel, miro ray, tou kral o bolepen oun i phoub dran tiri bari zoor oun tiro zorelo vasteha. Oun či hi koy, hoy nay kreh gar. 18 Tou moukeh lačepen pral boud zerya menshende te vell. Oun i doosh i dadendar moukeh ap i sherya lengre čavendar te vell. Tou hal o baro oun zorelo Devel. Tiro lab hi: Baro Devel, ko ray pral o bolepen oun i phoub. 19 Tou leh touke baro koova glan, oun hoy kreh, hi zorelo. Oun tire yakentsa dikeh i tsele dromma i menshendar, te dess hakenes pal kova, har yob djivas oun hoy lo kras. 20 Tou sikral tiri bari zoor oun kral baro koova, hoy kek vavar nay krella, har mare phoure an o them Egiptia his bis ap kava dives. Kova kral tou ap i Israelitarya, oun ap i vavar menshende ninna. Yaake vas tiro lab prindjedo, har kava dives hi. 21 Tou kral baro oun zorelo koova, hoy kek vavar nay krella, har anal tire menshen, i Israelitaryen, vin dran o them Egiptia i zorelo vasteha, oun i pre-hadedi moussyah, oun kral bari traash i vavarenge. 22 Oun dal tire menshen kava them, har tou tout sovel dal glan lengre phourende, te dess les lenge, – i them kay boud thoud oun gvin hi. 23 Oun har yon an o them dren van, oun les penge lan, shounan yon gar ap toute, djan vitar gar ap tiro drom. Oun halauter, hoy tou lenge zoreles penal, te krenn le les, kova kran yon gar. Doleske moukal ninna kava tseli bibarht pral lende te vell: 24 I Babilonarya hi troul o foro tardo, oun čivan phoub pre, te krenn le i drom, te nay djan le an o foro dren. Kava drom djal bis pash o foreste. Sik hounte perell o foro an lengre vasta. Oun i menshendar koy dren merenn boud i bokatar oun ap o djoungelo nasslepen. Oun vavar venn maredo o rhareha. Yaake har tou kova penal, yaake vas ninna; tou nay dikeh kokres, har hi. 25 Oun tou, baro Devel, miro ray, peneh ap mande: Gin touke i kotar them, oun playse kol love, te vell lo toute! Oun le morshen pashel, te dikenn le halauter, har tou gineh ko kotar them. Kova penal, ninna te vell kava foro an o vast i menshendar dran o them Babilonia dino! 26 Oun o baro Devel penas ap o Yeremia: 27 Dik, me, o baro Devel, hom o Devel pral i tsele menshende. Dell čomone ap i phoub, hoy nay krau gar? 28 Doleske penau: Čačo hi, me dau kava foro an o vast i lourdendar dran o them Babilonia oun an o vast lengro baro rayestar, o Neboukadnezar. Yob vell pral kava foro oun lell les peske dren. 29 Oun kol lourde dran o them Babilonia, kay troul kava foro tardo hi, venna dren, oun rhačrenn kava foro tele kol tsele kherentsa, kay vas ap i dache soungepaskro koova rhačedo o rhorheno debleske Baal, oun mool vin čoredo kol vavar rhorhene deblenge. Doleske vas i rholi an mande. 30 I menshe dran o kheer Israel oun dran o kheer Youda kran, hoy glan mire yaka djoungelo hi, yaake rah har yon i natsyona hi: 31 Bari rholi rhačas an mande pral kava foro yaake rah har lo tardo hi. Doleske hounte čivap les glan mande krik, te dikap les bouder gar. 32 Kova hounte krap dran ko tselo čilačepen, hoy i menshe dran Israel oun Youda kran, te rhoyrenn le man. Yon, lengre bare raya, pralstoune, rashaya oun rakepangre, ninna kolla, kay djivenn an o foro Yerusalem, 33 kolla lauter sikran mange pengro doumo oun gar lengro mouy. Ninna te dom me lenge an hako tsiro sikepangre, kay sikran len miro drom, kaman yon gar te shounell, oun moukan gar pengro phouro djipen. 34 Koy pashel čivan le pengre rhorhene deblen an ko kheer, hoy mange kerdo vas. Oun yaake kran le les pale-čiddo. 35 Oun yon kran moulne platse o rhorheno debleske, o Baaleske an o telstouno them, kay kharella Ben-Hinnom, te nay moukenn le pengre čaven oun čen o debleske Molok an i yag te djal. Savo koova penom me lenge gar. Oun an kek tsiro vas mange kova an miro shero dren, te poučoms savo koova lendar. Har yon savo djoungelo koova kran, anan le i doosh ap o tselo them Youda. 36 Doleske hi kanna yaake: T'mer penenn: Kava foro vell an i vasta o baro rayestar dran Babilonia dino. Oun i menshe an kava foro venn maredo o rhareha, merenn i bokatar oun ap i djoungelo nasslepen. Ninna te vell kova yaake, penau me, o baro Devel, kay o Israeleskro Devel hi, pral kava foro: 37 Čačepah, me anau mire menshen pale kate an kava foro, dran kol tsele themma, kay me len tradau an miri bari rholi, hoy rhačell har i yag an mande. Me anau len pale an kava foro, te djivenn le kate kek daryah. 38 Yon hi mire menshe, oun me hom lengro Devel. 39 Me krau, te vell len yek dji oun yek djipen, te kamenn le ap mande te shounell pengro tselo djipen. Palle djal lenge mishto, ninna lengre čavenge pal lende. 40 Oun me krau lentsa vin, te moukap gar tele, te krap lenge lačepen, oun te dap len i dji, hoy ap mande shounell, oun moukell man gar. Kava lab, hoy lentsa vin krau, ačell hako tsireske. 41 Miro dji sala, te nay krau lenge lačepen. Oun me moukau len zoreles an kava them vell, oun yon hounte moukenn les bouder gar. Čačepah, kova krau miro tselo djiyeha oun miri tseli zoryah. 42 Kova penell o baro Devel: Yaake har me pral kal tsele menshende kay bari bibarht anom, yaake moukau ninna ko tselo lačepen pral lende te vell, kay me lenge penom. 43 T'mer penenn kava themestar: “Kova hi i moulo them, kay kek menshe dren djivenna, oun kek firhe koy hi; oun i Babilonarya hi i raya an leste.” Shounenn, o dives vell, kay venn pale harhetikre themma ginlo an kava them. 44 Ava, kotya them venn ginlo, oun ginepaskre lila venn činlo. Kal lila venn pandlo oun i sikepen pre-čiddo, oun morsha hi kote pashel, te vell lauter čačes kerdo. Kova lauter vell yaake kerdo an o them Benyamin, an i gaba troul o foro Yerusalem, an vavar forya an o them Youda, ninna an i forya ap i bare oun tikne berge, oun an i forya an o them Negev. Me krau, te vell pale lauter mishto mire menshenge, penell o baro Devel. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.