Hebrearja 12 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O Devel hi i lačo dad menge 1 Kanna dikah, boud boud menshe patsan, te hi kova čačo, hoy o Devel penas. Mer ham gar kokres, kay patsah. Doleske hounte kras har yon kran, oun moukas gar tele te nashas ap o Debleskro drom, hoy glan mende hi. Te čivas lauter tele, hoy kamell men pale te rikrell! Ninna hounte čivas o čilačepen tele, hoy kamell men te taprell. 2 Te dikas ap o Yezous Kristeste! Kova anas men ap o Debleskro drom, oun djal glan mende, bis te vah pash leste. O Yezous Kristo meras ap o troushel. Ninna te his kova i ladj leske, las lo kava merepen ap peste. Yob djinas, pal kova vell i bari barht ap leste. Oun kanna hi lo beshdo ap o Debleskri čači rig. 3 Dikenn, havo čilačo koova i čilače menshe ap leste kran, te venn t'mer gar khino an t'mare djia, oun te ačenn zoreles an o patsepen! 4 Me djinau, t'mer kamenn gar, te vell o čilačepen o ray pral t'mende. Ninna te vas t'menge pharo, te penenn na-a ap o čilačepen, meran doleske gomme gar. 5 Ma bistrenn kol laba, hoy rakras o Devel peskre čavenge an o dji: Dikenn mire čave, kova hi t'menge mishto, te dap t'men i phagi. Te čingrau ap t'mende, ma nashenn mandar! 6 Kones o Devel o djiyestar kamella, kova lell ninna lestar i phagi. Oun koon vell leskro čavo, koles dell lo ninna dava. 7 Hi mishto t'menge, te lenn lestar i phagi. Rikrenn kova vin! O Devel krell t'mentsa har i dad peskre čaventsa. Prindjrenn t'mer yekes, koon gar peskro dadestar i phagi las? 8 I tsele Debleskre čave djinenn i tsiro, kay lan le lestar i phagi. T'mer te djinenn kova gar, palle han gar leskre čače čave. 9 Har čave hams, dan men mare dada i phagi. Oun mer hounte shounam ap lende. Kitse boudeder hounte shounas ap maro dadeste an o bolepen, te djivas. 10 Mare dada ap i phoub dan men i phagi, hoy doukas men i tikno tsiro, yaake har yon penan penge, te hi kova menge mishto. O Devel, te dell lo men i phagi, hi kova čačepah menge mishto. Yob kamell, te vas mer lačo oun čačo, yaake har yob hi. 11 Ap ko tsiro, kay lah i phagi, kamah kova gar. Na-a, kova doukell men. Pal ko tsiro hayvah, kova his menge mishto. Oun mare djia venna pale barhtelo, oun mer djivah boudeder an o čačepen glan o Debleste, har glan ko tsiro. Djivenn glan o Debleste! 12 Doleske avenn pale zoreles! Hadenn t'mare vasta pale pre, hoy khino van! Krenn t'mare herya pale zoreles, an lende bouder kek zoor hi! 13 Ačenn ap o čačo drom, te venn kolla, kay gar zorelo hi, sasto an o patsepen, oun te perenn le gar ko dromestar tele! 14 Krenn lauter, te vell t'men kek čingepen i vavar menshentsa! Čivrenn o tselo čilačepen dran t'mende vin! Kek mensho dikell o Debles, te moukell lo o čilačepen an peste te djivell. 15 Denn yak, te čivell kek o Debleskro lačepen ap i rig! Denn yak, te djal kek čilačo rakepen mashkral t'mende trouyel, oun krell o patsepen boud patslendar paash! Savo rakepen hi har i čilačo rhourhour, hoy krell kolen nasselo, kay les rhana. 16 Denn garda, te krell kek t'mendar vi-ladjedo koova, vitar gar, te djivell yek har o Esau, koleske o Debleskro lačepen či moldo his! Yob his o phoureder čavo, oun les hi o čačepen, te lell lo peskro dadeskro bravlepen pal koleskro merepen. Vas i dives, kay vas les bok, oun yob bikras ko čačepen, te lell lo i čaro lačo rhapen. 17 T'mer djinenn, hoy pal kova vas. O Esau nay kras bouder či vavarčandes. Ninna te rovas lo zoreles glan peskro dadeste, vas lo ap i rig čiddo. Leskro dad nay rakras bouder gar koy barht pral leste vin, hoy hounte lals lo. 18 Shounenn, mire phrala! T'maro tsillo, kay venn khetne o Debleha, hi gar ko emligo har pash i Israelitarya. Yon djan pash i berga Sinay, oun pash i yag, hoy dikan le nay. Troul lende his kali rat oun i zorelo dourho phourdas. 19-20 Yon shounan i bashepaskri, kay yek dren phourdas. Ninna shounan le i zorelo rakepen, hoy penas: Hakeno, kay taprell koy berga i vastentsa, hounte vell i barrentsa maredo. Ninna ko firho hounte merella, hoy kote djala. Har yon kol laba shounan, djas kova lenge yaake an o dji, te mangan le o Mosestar, te venn kol zorele laba bouder gar ap lende rakedo. 21 Kova lauter, hoy i menshe kote dikan oun shounan, kras len yaake dareno, te penas ninna o Mose: Man hi savi daar, te trissenn mire herya. 22 Kova lauter dikan t'mer gar. Na-a. T'maro tsillo, kay venn khetne o Debleha, hi ap i berga Sion an o bolepen. Kote hi o foro o djido Deblestar tardo, o nevo foro Yerusalem. Kote hi boud boud zerya bolepangre, kay sharenn o Debles. 23 Kote venna o Debleskre čave khetne. Lengre laba hi an o bolepen pre činlo. Kote hi o Devel, kay rakrell o čačepen vin pral i tsele menshende. Kote hi ninna kol tsele patsle, kay meran oun kolen o Devel pash peste las. 24 Kote hi ninna o Yezous, maro rakepaskro, kay kras menge o nevo drom, te djivas khetne o Debleha. Yob meras menge, oun leskro rat las mari doosh mendar. O Yezouseskro rat hi feteder har o Abeleskro rat. Har o Abel maredo vas, das leskro rat gole pal i phagi pral o Kayn. O Yezouseskro rat lell mari doosh mendar. Shounenn ap o Debleste! 25 Denn yak, te shounenn ap o Debleste, kay ap t'mende rakrella! Har yob ap i phoub ap i phoure Israelitarya rakras, kaman le gar ap leste te shounell, oun leskri rholi vas pral lende. Kitse boudeder vell o Debleskri rholi pral mende, te shounah gar ap leste, kay dran o bolepen rakrella. 26 An o phouro tsiro trissas i phoub, har o Devel rakras. Kanna penell lo: An ko tsiro, hoy vella, trissell i phoub i vavar kopo, oun gar i phoub kokres, na-a, ninna o bolepen trissella. 27 Kol laba i vavar kopo sikrenn men: Kova, hoy kerdo vas, – o bolepen oun i phoub, – kova ačell gar zoreles tardo oun vell krik lino. Palle ačell kova, hoy zoreles tardo hi, oun hako tsiro ačella. 28 O Debleskro them an o bolepen, kay khere ham, ačell zoreles tardo, oun kote djah mer. Doleske parkras men pash o Debleste, shounas ap leste, daras lestar oun kras, hoy yob kamella! 29 Ma bistrenn, maro Devel hi yaake har i zoreli yag! |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.