Gosewe laba 30 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)Laba, hoy o Agour rakras 1 Kolla hi laba, hoy rakras o Agour, koleskro dad o Yake his, dran Massa. Kava morsh penas: Me marom man tele, mo Devel, me marom man tele, mo Devel, oun djinau gar bouder doureder. 2 Har i firho hom, oun menshengro gosvepen hi man kek. 3 Kek sikras man har te vap gosevo, oun djinau či o Deblestar. 4 Koon djas pre an o bolepen oun pale tele? Koon las o phourdepen an peskre vasta? Koon pandas i tsele panya an i baya? Koon penas, har dour i phoub te djal? Har kharell lo? Har kharell leskro čavo? Djineh tou kova? 5 O Devel rikrell hako lab, hoy das lo. Yob rikrell peskre vasta pral kolende, kay venn pash leste, te dell lo yak ap lende. 6 Čip kek lab pash kova pashel, hoy yob penas, te dell lo tout gar trad, oun hakeno dikell, kay hal i rhorheno. 7 Mo Devel, douy koova mangau me toutar. De len mande yaake rah har djivau: 8 Rike man pale, te rhorhap! Oun ma kre, te vap čorvelo oun vitar gar, te vap bravelo. De man kokres, hoy man hounte vell o djipaske. 9 Te vals man boudeder har man hounte vell, nay penaus: “Koon hi o baro Devel?” Oun te vals man gar doha, nay čoraus oun anaus ladj ap miro Debleste. 10 Ma an rhorhepen pre ap i boudepaskro pash leskro rayeste, te rakrell yob kek bibarht pral toute vin, oun tou hounte playsress koleske. 11 Hi menshe koy, kay rakrenn pral pengro dad bibarht vin, oun penenn kek lačo lab pral pengri date. 12 Hi menshe koy, kay an pengre yaka djoudjo hi, oun lengro djoungelo koova vas gar tele thodo. 13 Hi menshe koy, kay patsenn pendar, har lačo yon hi, oun dikenn tele ap hako vavareste. 14 Hi menshe koy, kolengre danda doukrenn har rhare oun činenn har čourya. Oun yon rhan i čorvelen an o them, oun kolen, kay lenge kek ap i rig vell. 15 Hi menshe koy, kay hi har ko kirmo, hoy o rat piyell. Koles hi douy ča. Kolla kharenna: “De kay! De kay!” Triin hi koy, kay gar čalo venn, oun star penenn an kek tsiro: “Kanna hi man doha”: 16 o moulengro them; o per i djouvyatar, kay lell kek čave; i phoub, kay gar boud brishin dell; oun i yag, hoy gar gole dell Kanna hi doha!. 17 Kova, kay praasell peskro dades, oun kamell gar ap peskri date te shounell, koleske hounte dens i korake i yaka vin, oun i bare čirkle hounte rhans len. 18 Triin koova hi mange yaake baro, te hayvau len gar. Oun o startestar djinau me či: 19 O drom o baro čirklestar, har hadell lo pes an o bolepen; o drom o sapestar ap i bare barra; o drom foun i shiffo ap o baro pani; oun o drom o morshestar pash i terni djouvyate. 20 I djouvel, kay rhorhell peskro romes oun sovell i vavareha, thovell pes pal kova oun penell: “Me krom kek čilačepen”, yaake har te rhals li oun thovals peske o mouy tele. 21 Tel triin koova trissell i phoub, oun tel o starto rikrell li les gar vin: 22 Tel i boudepaskro, kay i baro ray vas; oun tel i narvelo, kay bravelo vas; 23 tel i čilači djouvel, kay vell romedino. Oun tel i boudepaskretsa, kay las koy platsa peskri rayetsa dren. 24 Star firhe hi i tikneder ap kay phoub, oun hi gosveder har i goseve menshe: 25 I kirya: Ninna te hi len kek zoor, anenn le pengro rhapen khetne an i niyal. 26 I bergetikre shoshoya: Len hi vitar gar boud zoor oun krenn pengre khera an i bare barra. 27 I stepangre: Len hi kek ray oun djan vin har kourepangre, kolenge penlo vas, har le hounte djan. 28 I aideksa: Tou nay taprell lat i vastentsa, oun hatseh lat ninna an i zorele shoukar khera i bare rayendar. 29 Triin hi, kay rayles pre stakrenn, oun o starto hi o rayleder: 30 O levo, ko zorleder mank i firhende: Glan kekeste djal lo pale; 31 o bashno, har djal lo pre-phourdemen trouyel; o morsh bouzni; oun o baro ray, har djal lo glan peskre lourdende. 32 Te hals yaake dinelo, te hadal tout pre, oun lal tout čilačo koova glan, ač oun čip o vast ap tiro mouy! 33 Te deh thoud, vell kolatar khil. Te deh yekes ap o nak, ratell kova. oun te moukeh i rholi vin, vell čingepen. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.