Gosewe laba 20 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1 Te piyeh i zorelo pipen, veh divyo oun saneh pral lautereske. Kova, kay yaake boud piyell, te vell lo mato, koles hi kek gosvepen. 2 I baro ray, te dell lo trad, palle hi kova, har te dell i levo gole. Kova, kay leskri rholi ap peste tserdell, nashrell peskro djipen. 3 O morsh, kay rikrell pes o čingepastar krik, vell sharedo. Kolla, kay rodenn o čingepen, hi halauter dinele. 4 Ko či-moldo, kay kamell gar ap peskri phoub te boudrell an o čačo tsiro, kova hatsell či an ko tsiro, kay o djob dren anlo vell. 5 Kova, hoy i mensho peske glan lell, hi dour tele an peskro dji har pani an i brounna. I gosevo anell kova nay pre. 6 Boud menshe sharenn pen pengro lačepah. Nay hatseh čačepah i morshes o labestar? 7 Kova, kay an o čačepen tardo hi oun o Debleskro drom gar moukell, barhtelo hi leskre čave, kay pal leste venna. 8 I baro ray, kay o čačepen vin rakrella pral i menshende, hatsell kolen vin, kay čilačo hi. 9 Koon nay penell pestar: Me rikrom miro dji djoudjes, man hi kek doosh? 10 I vaga, hoy gar čačes sikrella, har pharo čomone hi, oun i khoro, kay gar yaake boud dren hi, har penlo vas, kol douy hi i djoungelo koova glan o baro Debleskre yaka. 11 An kova, hoy i tikno čavo krell, moukell pes te dikell, har yob vella: i morsh, kay djivell i djoudjo djipen oun djal o čačo drom oder gar. 12 O kand, hoy shounell oun i yak hoy dikell, kol douyen kras o baro Devel. 13 Te kameh o sopen, veh čorvelo. Kre sik taysarlakro tire yaka pre, palle vell tout doha rhapaske. 14 “Kava hi či moldo”, penell o ginepaskro. Oun te djal lo peske, palle sharell lo les! 15 Dell sonakay oun boud kouč barra. I koučeder koova hi i mouy, hoy rakrell, hoy mishto oun čačo hi. 16 Yek, kay dinelo doha hi, te dell lo peskro dadeskro vast oun penell, te playsrell lo i vavareskri siyaan, kolestar le leskri baya oun gar ko vavareskri baya, te hi tout čomone an o vast, bis te yob playsrell. 17 Čoredo maro hi goudlo. Pal i tsiro hi kova har tikne barra an o mouy. 18 Rake i vavarentsa pral kova, hoy touke glan lal, te vell kova mishto. Kova hounte kress, hoy tout ninna glan hi, har boud boudeder te kameh i kourepen te krell. 19 Kova, kay djal trouyel oun rakrell djoungelo koova pral vavarende, phoukrell ninna vin, hoy i vavar leske čorrhanes penan. Doleske rike tout pale kolestar, kay nay rikrell gar peskro mouy. 20 Kova, kay pral peskro dades oun peskri date bibarht vin rakrell, koleske djal har yek, koleskri momeli vin djal an i kali rat. 21 Te kameh sik kova te lell, hoy yek tire phourendar peskre menshenge pale moukell, palle anell kova touke kek barht. 22 Ma le touke glan, te dess o čilačepen pale, hoy yek ap toute kras. Dik ap o baro Debleste! Kova lell tiro koova an peskro vast. 23 I bikepaskro, kay čivell pash yekeste sau saster ap i vaga oun pash i vavareste i vavar saster, kova krell i djoungelo koova glan o baro Debleskre yaka. I vaga, hoy i rhorheno pharepen sikrell, hi gar mishto. 24 O baro Deblestar vell, har o djipen hakenestar djal. Har djinell i mensho, kay leskro drom les anell? 25 Kova, kay sik penell: “Me dau man sovel pash o baro Debleste, te dap les kava te kova”, oun moukell les peske gar glan kova an o shero trouyel te djal, har nay rikrell lo peskro lab, koleske hi peskre laba har dorya, an kolende yob dren stakrell oun perell. 26 I baro ray, kay gosevo hi, hatsell i čilačen dran peskre menshende vin, oun les hi kek dji lenge oun dell len pengri phagi. 27 O mensheskro dourho hi har i momeli o baro Deblestar. Koleha nay dikell o mensho an peste dren oun dikell, hoy an peskro dji hi. 28 O baro rayeske ačell leskri rayeskri zoor yaake rah har lo o lačepen oun o čačepen krella. 29 O raylepen i terne morshendar hi lengri zoor. Oun parne balla hi o shoukapen i phourenge. 30 Ratle dava lenn o čilačepen krik. Oun dava djan koleske, kay dino vell, an o dji. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.