Gosewe laba 16 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1 O mensho lell pes čomone glan an peskro dji. Hoy čačepah vella, penell o baro Devel. 2 Hako drom hoy i morsh djal, hi an leskre yaka čačo, o baro Devel dikell dour an leskro dji. 3 Čip kova, hoy tou kameh te krell an o baro Debleskro vast, oun yob moukell kova yaake te vell, har touke glan lal. 4 Lauter, hoy o baro Devel kras, hi čomoneske, ninna kras lo o čilačo menshes ko diveske, kay i bibarht vella. 5 O baro Devel dikell rhoyedes ap hakeneste, koles i pre-phourdo dji hi. O vast pre, kova lell peskri phagi. 6 Ab lačes oun rike pash o Debleste, oun yob bistrell tiri doosh. Te djiveh leha, rikreh tout pale o čilačepastar. 7 Te dikell o baro Devel lačes ap kova, hoy yek krell, palle krell lo, te venn ninna kolla leskre mala, kay kaman leske čilačepen. 8 Hi feteder, te hi tout gar boud, oun kova lal touke khetne kek rhorhepah, har te vell tout boud bravlepen, hoy anal khetne o rhorhepah. 9 O mensheskro dji lell peske čomone glan, o baro Devel hi kova, kay anell leskre herya ap ko drom, har yob kamell. 10 Te rakrell i baro ray, hoy o Devel leske an o mouy čivell, palle rakrell lo o čačepen vin pral i mensheste yaake har čačo hi. 11 I vaga, hoy o čačo pharepen sikrell, vell o baro Deblestar. Yob penas, har pharo i saster hounte vell, hoy o pharepen sikrell. 12 Te krenn bare raya čilačo koova, hi kova i djoungelo koova glan o Debleste. Te krenn le o čačepen, ačell lengri rayeskri beshepaskri zoreles tardo. 13 I mensho, kay o čačepen rakrell, krell, te dikell o baro ray lačes ap leste. Yob kamell o morshes o labestar. 14 I baro ray, kay rhoyrell pes, nay bičrell yekes an o merepen. Oun i gosevo morsh krell lauter, te bistrell yob peskri rholi. 15 Te dikell o baro ray lačes ap yekeste, nay djivell kova pre. Oun leskro kamlepen hi har i brishin, hoy moukell o djob bares te vell. 16 Hi boudeder moldo te less gosvepen har te less sonakay. Te hayveh, hoy mishto oun gar mishto hi, hi kova touke feteder har roup. 17 Kolla, kay ap o čačo drom djan, ačenn dour krik o čilačepastar. Koon yak dell, havo drom yob djal, kova dell yak ap peskro djipen. 18 Koon pes bares krell, vell phagedo. Oun i pre-phourdo mensho perell. 19 Hi feteder te veh gar an-diklo oun djiveh i čorvelentsa, har te vess yek kolendar, kolen i baro mouy hi, oun djiveh foun lengro čoredo koova. 20 Kova, kay dell yak ap o lab, hoy leske penlo vas, hatsell barht, oun kova hi barhtelo, kay čivell peskro dji ap o baro Debleste. 21 Kova kay hayvell, hoy mishto oun gar mishto hi, kova vell kharedo gosevo morsh. Oun yek, kay lače laba hatsell, hi i lačo sikepaskro. 22 Čačo gosvepen hi har djido pani koleske, kay les hi. O dinlepen hi i phagi kolenge, kay dinelo hi. 23 I mensho i gosevo djiyeha rakrell laba, hoy mishto hi. Oun kova, hoy lo penell, sikrell i vavarende, hoy te krenn le. 24 Kamle laba hi har gvin, rakrenn kamles an o dji oun denn nevi zoor. 25 Kote dell i drom, kova i morsheske čačes vin dikell, pal i tsiro anell lo les an o merepen. 26 Te hi i boudepaskres bok, boudrell lo boudeder. Leskri bok penell leske, te krell lo doureder. 27 I čilačo mensho rodell i drom, har nay doukrell lo i vavaren. Hoy lo rakrell, rhačell har yag. 28 I midjak mensho anell čingepen. Oun kova, kay djoungelo koova pral vavarende rakrell, krell, te čingrenn pen lače mala. 29 I čilačo marepaskro anell peskro rakepah peskro males ap i drom, hoy gar mishto hi. 30 Kova kay i yakentsa dell oun peskro mouy khetne tserdell, koles hi čilačepen an o shero. 31 Parne balla hi har i kouč rayeskri stadi, hoy o Devel kolen dell, kay leskro drom djan. 32 Yek, kay gar sik rhoyedo vella, hi feteder har i čačo kourepaskro. Oun koon o ray pral peste hi, hi boudeder moldo har yek, kay i tselo foro dren lell. 33 O mensho vitsrell tikne kashta, te djinell lo, hoy te krell. Har le perenn, kova vell o baro Deblestar. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.