Gosewe laba 14 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1 I gosevi djouvel krell, te vell lakro kheer zoreles tardo. I dineli djouvel phagell les peskre vastentsa tele. 2 Kova, kay kamell o baro Debleha te djivell, djal o čačo drom. Koon či lestar kamell te djinell, djal ap bange dromma. 3 O rakepen o dinelestar sikrell peskro pre-phourdepen. I laba i gosevendar hi har vasta troul leste, hoy rikrenn len. 4 Kote, kay kek groumya hi, vell kek djob dren anlo. I zoryah i groumyendar aneh boud djob dren. 5 Te penell i morsh o labestar, hoy lo dikas oun shounas, rakrell lo o čačepen. Te penell i rhorheno, hoy lo dikas oun shounas, anell lo rhorhepen pre. 6 I pre-phourdo, te rodell lo o gosvepen, hatsell lo les gar. Kova, kay peskro djiyeha rakrell, koleske hi gar phares čomone dren te dikell. 7 Ma dja khetne i narveleha! Tou shouneh lestar či vavar har dinelo koova. 8 O gosevo dell yak har lo djivell, doleske hi lo gosevo. I narvele perenn hako kopo ap dinlepen dren. Oun yaake rhorhenn le pen kokres. 9 I dinele sanenn pral i doosh, hoy yon ap pende anan. O Devel dikell lačes ap kolende, kay o čačo drom djan. 10 Ko mensho, koleskro dji rovell, hi kokres. Oun ninna te stell leskro dji i barhtyatar, nay hayvell kek vavar čačepah leskri barht. 11 O kheer o čilačestar vell tele phagedo, i familyake kolestar, kay djal o čačo drom, djal mishto oun vell bareder. 12 Hi menshe koy, kay patsenn, kay lengro drom o čačo drom hi, oun djinenn gar, kay anell lo len an o merepen. 13 Ninna te sal yek, nay rovell o dji. Oun pal o sapen vell o ropen. 14 Koon bange dromma djal, koleske djal yaake, har lo djivas. Ninna i lačo morsheha hi yaake: yob lell pale pal kova, hoy yob kras. 15 Koles či an o shero hi, kova patsell hako lab, hoy yek ap leste rakrell. Kones i gosevo dji hi, kova dell yak, hoy lo krell oun kay lo djal. 16 O gosevo darella oun rikrell pes pale o čilačepastar. O dinelo vell sik rhoyedo oun patsell, te nay djal leske kek čilačepen. 17 Koon sik an i rholi vell, krell yek dinelo koova pal o vavar. Oun koon lell pes čilačepen glan, pral koleste hi le rhoyedo. 18 Kolen či an o shero hi, lenna pale, hoy dran lengro dinlepen vell. O gosevo djinell boud. Kova hi leske har i rayeskri stadi, hoy krell les shoukar. 19 I čilače hounte vitsrenn pen tele glan i lačende. Ava, yon hounte vitsrenn pen tele glan i voudya kolendar, kay an o čačepen tardo hi. 20 Kek kamell o čorveles, vitar gar kova, kay pash leste hi. O braveles hi boud mala. 21 Kova kay ap o vavareste tele dikell, anell doosh ap peste. Barhtelo vell kova, koles i dji i čorvelenge hi. 22 Kolen, kay čilačepen an o shero hi, kolla djan nashedo. Kolla, kay kamenn o lačepen te krell, kolenge hi i vavar menshe lačes oun rikrenn ap lende. 23 Kote, kay boudrenn le, venn le ninna playsedo. Kote, kay rakepen hi oun či vavar, hi len gar doha djipaske. 24 O gosvepen hi har shereskro sonakay i gosevenge. Ap o shero i narvelendar hi lengro dinlepen har i stadi. 25 Kova, kay doureder penella an o čačepen, hoy lo dikas oun shounas, kova lell menshen dran o merepen vin. Kova, kay anell rhorhepen ap i vavareste pre, hi i rhorheno. 26 Kova, kay djivell o baro Debleha, koles hi zoor an o dji. Ninna pral leskre čavende rikrell o baro Devel peskre vasta. 27 Kova, kay o baro Debleha djivell, nay djivell kek daryah. Yob rikrell peskre herya pale, te perell lo gar an i dorya, hoy tserdenn les an o merepen. 28 Te hi i baro rayes boud menshe, palle hi lo zorelo. Te hi les gar boud menshe, djal lo tele. 29 Kova, kay gar sik rhoyedo vell, hi gosevo. Koon sik rhoyedo vella, sikrell har dinelo yob hi. 30 Shoukapen an o dji krell o tselo menshes sasto. I dji, hoy zilverell, hi har i nasslepen, hoy i kokale pre rhal. 31 Koon zoryah i čorveles tele rikrell, kova praasell koles, kay o čorveles kras. Kones leske i baro dji hi, sharell o Debles. 32 O čilačo vell tele vitsedo dran leskro čilačepen. Kova, kay an o čačepen tardo hi, koleskro patsepen rikrell les ninna gomme an o merepen. 33 O gosvepen hi khere an o dji kolestar, kay hayvell, hoy mishto oun gar mishto hi. An i dinelengre djia hi kek gosvepen. 34 Te vell hakeneste peskro čačepen dino an yek them, palle vell kava them an-diklo. Kote, kay i menshe o čačo dromestar tele djan, hounte ladjenn le pen. 35 I baro ray dikell lačes ap peskro boudepaskro, kay lauter mishto hayvell. Oun leskri rholi vell ap koleste, kay vi-ladjedo koova krell. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.