Gosewe laba 11 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1 I vaga, hoy sikrell gar čačes, har pharo čomone hi, hi i djoungelo koova glan o baro Debleskre yaka. Yob hi barhtelo pral koleste, kay playsrell pal o čačo pharepen. 2 I pre-phourdo dji vell sik an i ladj. I dji, hoy hadell pes gar, hi gosevo. 3 Lengro djoudjo dji anell i lačen ap o čačo drom. Ko midjak koova, hoy i phoukepangre krenn, vell ap lende pale oun phagell len. 4 O bravlepen hi i bravelenge či moldo ap ko dives, kay o Debleskri rholi pral i menshende vell. Kol menshe, kay an o čačepen tardo hi, venn vin lino dran o merepen. 5 Ko čačo koova, hoy o Debleskre menshe krenna, krell lengre dromma čačo. Ko čilačo nashrell pes an peskro čilačo koova. 6 Ko čačo koova, hoy o Debleskre menshe krenna, lell len vin dran o merepen. I phoukepangre venn tapedo an pengri bok pal i love. 7 Ap ko dives, kay merell o čilačo, merell ninna kova, kay lo peskro dji pre čivas. Kova, hoy leske boud moldo his, hi čičeske. 8 Kova, kay an o čačepen tardo hi, vell vin lino dran i bibarht. Oun pal leste vell ko čilačo koy dren. 9 Yek, kay kamell či o Deblestar te djinell, anell peskro rakepah i vavaren o Debleskro dromestar tele. Kolla, kay an o čačepen tardo hi, lenn pengro gosevo rakepah vavaren dran o merepen vin. 10 Te djal i lačenge mishto, palle hi i menshe an o tselo foro barhtelo. I čilače, te merenn le, denn le an o foro gole i barhtyatar. 11 O Debleskre menshe anenn o Debleskri barht pral o foro. Oun o foro vell zorelo. Dran o mouy i čilačendar vell sau rakepen, hoy phagell o foro tele. 12 Koon praasell o vavares, hi narvelo. I gosevo morsh rikrell peskro mouy. 13 Kova, kay djoungelo koova pral i vavarende rakrell, phoukrell, hoy lo čorrhanes shounas. I morsh o labestar rikrell kova peske. 14 Kote, kay kek an o them hi, kay i menshenge o drom sikrell, djan le tele. Kote, kay boud penenn, har nay doureder djal, djal i menshenge mishto. 15 Kova, kay peskro dadeskro vast das, te playsrell lo i vavareskri siyaan, koles khaytell kova, hoy lo kras. Koon kova gar kamell te krell, koleske djal feteder. 16 I kamli djouvel vell sharedo. Oun i morsh, kay hayvell pes te kourell, vell bravelo. 17 Kova, kay lačo ap o vavareste hi, krell peske kokres mishto. Kova, kay o vavares doukrell, doukrell pes kokres. 18 I čilačo mensho lell peske sau koova khetne, hoy leske gar ačell. Koon an o čačepen peskri boudi krell, lell i playsepen, hoy ačell. 19 Te kreh o čačepen, hal ap o drom an o djipen. Te nasheh o čilačepen palla, djah ap o drom an o merepen. 20 O baro Devel dikell rhoyedes ap kolende, kolen douy djia hi. Lačes dikell lo ap kolende, kay o čačo drom djan. 21 Tou nay deh tiro vast koy pre: O čilačo lell peskri phagi. Kolla, kay an o čačepen tardo hi, venn vin lino dran o merepen. 22 I shoukar djouvel, kay djinell gar, hoy čačo hi, hi har i sonakaskri goustri an o nak i balestar. 23 Kova, hoy kolla kamenn, kay o čačepen krenn, anell lenge lačepen. Oun kova, hoy i čilače kamenn, anell lenge o Debleskri rholi. 24 Kote hi yek, kova dell oun dell; oun yob lell boudeder oun boudeder. Oun kote hi i vavar, kova hi činlo oun dell či; oun vell čorvleder. 25 Kones i baro dji i vavarenge hi, koleske vell yaake boud dino, te vell lo boudeder har čalo. Oun kova, kay i trousheles pani dell, koles vell ninna pani dino. 26 Kova, kay djob pale rikrell, pral koleste rakrenn le bibarht vin. Oun barht rakrenn le vin pral koleste, kay djob bikrell. 27 Kova, kay kamell o tselo djiyeha o lačepen te krell, ap koleste dikenn le lačes. Kova, kay o čilačepen rodell, ap koleste vell kova. 28 Kova, kay čivell peskro dji ap peskro bravlepen, merell tele har patria. Kolenge, kay krenn o čačepen, djal mishto har i zenelo rouk. 29 Kova, kay gar yak dell ap peskro kheer oun ap peskri familya, pral koleste vell i phourdepen, hoy lauter krik phourdell. Oun ko dinelo vell palle o boudepaskro kolestar, koles i gosevo dji hi. 30 Kova, hoy i lačo oun čačo mensho krell, hi har i rouk, hoy o djipen dell. Ko mensho, kay gosevo hi, tserdell vavar menshen ap peskri rig. 31 Djiness, i lačo mensheske ap kay phoub vell o lačepen pale dino, hoy lo kras. Har boud boudeder vell palle o čilačepen pale dino kolenge, kay o čilačepen kran oun o Debleskro drom moukan. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.