Ezekiel 23 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)Kol douy phenya, i Ohola oun i Oholiba 1 Oun o baro Devel penas ap mande: 2 Tou, mensho, his douy djouvya, ča yek datar. 3 Kolla van loubya an o them Egiptia, har le terne his. Kote moukan le pengre čoučya an te taprell. 4 Koy bari kharas Ohola oun lakri pheen Oholiba. Oun me romedinerom len, oun yon van mire romya, oun anan mange čaven oun čen ap i phoub. I Ohola hi o foro Samaria. Oun i Oholiba hi o foro Yerusalem. 5 Oun an ko tsiro, har his li miro, loubras i Ohola trouyel, oun nashas vavar morshenge palla. Lakre pirne his kourepangre dran o them Assour, 6 rido an rayle koola, themeskre raya oun pralstoune lourde, halauter shoukar terne morsha, kay ap graya klissenn. 7 Oun yoy loubras trouyel lentsa, kol an-dikle morshentsa dran o them Assour. Oun yoy mangas kol rhorhene deblen an kol morshendar, kolenge yoy palla nashas. Oun yaake vas li pale-čiddo mange. 8 Har li i terni djouvel his an o them Egiptia, sovan i morsha lah, oun tapran lakre čoučya an, oun kran lah trouyel. Oun savo koova moukas li kanna gar. 9 Doleske dom lat an i vasta kol morshendar dran o them Assour, kay lakre pirne his, oun kolenge yoy palla nashas. 10 Yon rivan lake lakre ripya vin, oun lan lakre čave oun ča latar. Oun lat dan le o rhareha moulo. Oun har i vavar djouvya dikan, har li peskri phagi las, rakran le pal late. 11 Lakri pheen, i Oholiba, dikas kova. Ninna te dikas li har lakri phenyake djas, nashas li gomme boudeder morshende palla, oun loubras djoungleder trouyel har lakri pheen. 12 Yoy nashas kol kourepangren dran o them Assour palla, kol themeskre rayenge oun pralstoune lourdenge, rido an rayle koola, halauter shoukar terne morsha, kay ap graya klissenn. 13 Oun me dikom, te kras li pes pale-čiddo lentsa, yaake har lakri phoureder pheen ninna kras. 14 Oun kova his lake gar doha. Yoy dikas lole bilte ap i massouri, hoy sikran morshen dran Babilonia. 15 Len his i kouč pandepen troul pengro per, oun shoukar stadja doryentsa ap pengro shero. Lauter his zorele kourepangre. Yaake dikan i čače Babilonarya vin, kolengro them o them Kaldea hi. 16 Har li kol bilte dikas, rhačas li ap kol morshende, oun bičras morshen pash lende an o them Babilonia, te venn le pash late. 17 Oun i Babilonarya van pash late, te sovenn le lah. Oun yaake kran le lat pale-čiddo. Oun har kras li pes pale-čiddo lentsa, his lat doha lendar. 18 Yaake kras li, te nay dikas hakeno, har li trouyel loubras, oun har li nanges vin dikell. Kote sikrom lake miro doumo, yaake sikrom lakri phenyake miro doumo. 19 Oun yoy kras kova gomme djoungleder, oun lake vas ko tsiro an o shero, har li terni his, oun an o them Egiptia i loubni vas. 20 Oun lakro dji nashas lengre pirnende palla, kay lat kote his, kolengri rhanč yaake baro his har pash i morshkani esla oun pash i gray. 21 Oun yoy kamas pale savo vi-ladjedo koova te krell har an ko tsiro, kay li terno his, har i Egiptarya lakre čoučya an-tapran. 22 Doleske shoun, Oholiba, hoy o baro Devel, maro ray, touke penell: Me moukau tire pirnen, kolenge tou o doumo sikral, ap toute pre te anell. Hake rigyatar perenn le pral toute, 23 kol morsha dran o foro Babilon oun dran kol vavar forya an o them Babilonia, ninna kol morsha dran Pekod oun Shoa oun Koa, oun khetne lentsa kolla dran o them Assour. halauter shoukar terne morsha, pralstoune oun bare lourde, oun kourepangre oun raya, kay lauter ap pengre graya klissenn. 24 Oun yon venn pral toute pengre vourdyentsa o kourepaske, ninna kol vourdyentsa, hoy hidjrenn rhapen oun vavar koova, oun boud boud lourdentsa. Oun yon venn troul toute trouyel, oun hidjrenn bare oun tikne shilte, oun sasterne stadja. Lenge dau tout an i vasta, te denn le tout tiri phagi pal lengro čačepen. 25 Me hom yaake rhoyedo ap t'mende, te moukap len touha rholyah trouyel te djal. Tiro nak oun tire kanda činenn le touke tele. Oun kolla, kay toutar djido ačenn, venn o rhareha moulo dino. Tire morsh čaven oun tire čen lenn le toutar. Oun kova, hoy toutar pral ačell, vell an i yag rhačedo. 26 Yon rivenn touke tire koola vin, oun lenn touke tire kouč goustria, verklia oun kanengre krik. 27 Yaake krau me, te nay kress bouder kek vi-ladjedo koova, oun nay loubreh bouder gar trouyel, har tou kova kral foun ko tsiro, kay an o them Egiptia hals. Palla nashenn tire yaka bouder gar kol morshenge dran Egiptia palla. O them Egiptia vell touke bouder gar an o shero. 28 Kava penell o baro Devel, maro ray: Me dau tout an i vasta kolendar, kay lenge tiro doumo sikral, oun ap kolende tele dikeh. 29 Kolla djan čilačes touha trouyel, oun lenn touke halauter, hoy touke khetne anal, toutar krik. Yon moukenn tout nanges čiddo. Hakeno nay dikell, har nango hal, oun kay djival har i loubni, oun kral vi-ladjedo oun djoungelo koova. 30 Kova vell pral toute doleske, kay loubral trouyel kol morshentsa dran vavar themma, oun mangal lengre rhorhene deblen an, oun val doleske pale-čiddo. 31 Ap o drom tiri phenyatar djal tou, doleske dau tout ko emligo khoro an tiro vast, har late dom, te piyess les vin har yoy hounte piyas les vin. 32 Kava penell o baro Devel, maro ray: Tou hounte piyess ko emligo khoro vin har tiri pheen. Kava khoro hi baro oun bourhlo. Oun boud djal dren. Hakeneske vess sapaske. 33 Ko khoro, hoy tiri pheen Samaria piyas, hi i khoro pherdi traash oun khetne-phagepen. Savo khoro hounte piyess tou ninna vin. I daryatar nay veh bouder gar tardo ap tire herya, har te vals mato. 34 Kava khoro hounte piyess tou yaake vin, bis te či bouder dren hi. Palle deh les paash, oun kol kotyentsa lestar čineh tiri čoučya tele. Kava hi, hoy penau me, o baro Devel, tiro ray. 35 Tou bistral man oun sikral man o doumo. Doleske hidje kanna tiri doosh, hoy ap toute anal, har vi-ladjedo koova kral oun har i loubni djival. Kova penell o baro Devel, maro ray. 36 Oun o baro Devel penas ap mande: Tou, mensho, hounte rakress o čačepen vin pral i Ohola oun i Oholiba! Sike lenge havo djoungelo koova yon kran! 37 Yon rhorhran man vavar morshentsa, oun maran menshen. Pengre rhorhene deblentsa rhorhran le man. Oun kolenge dan le pengre čaven rhapaske, – kol čaven, kay ninna mire čave his! 38-39 Oun kava hi gar lauter, hoy le kran: Ap ko emligo dives, har maran le pengre čaven o rhorhene deblenge, van le an miro kheer, oun yaake kran le miro kheer pale-čiddo. Oun kol divessa, kay mange hi, rikran le bouder gar dren. Ava, savo koova hi, hoy kran le an miro kheer! 40 Ninna bičran le bičepangre pash vavar morshende, te venn yon dran dour themma pash lende. Oun, ava, yon van! Oun lenge thovan t'men, oun kran t'mare yaka shoukar, oun čivan sonakay ap t'mende. 41 Oun beshan t'men ap i rayli beshepaskri. Oun glan t'mende his i rhapaskri tardo, ap kolate lačo koova his. Oun koy pashel čivan t'mer soungepaskro koova oun djet, hoy mange his. 42 Oun troul t'mende dan le gole i barhtyatar pral kol boud morshende, kay van dran o moulo them. Oun kolla čivan t'menge goustria troul t'mare moussya, oun rayengre stadja ap t'mare sherya. 43 Oun me penom mange: Kolla kay yaake boud vavar morshentsa sovan, oun kolestar phouro oun khino van, krenn le doureder pengro loubyengro koova? Ava, yon nay moukenn les gar oun hi barhteles koy pashel. 44 Oun yaake har morsha pash loubyende dren djan, yaake djan le pash i Ohola oun pash i Oholiba, kol vi-ladjede djouvyende. 45 Doleske krenn čačepangre morsha pral lende o čačepen vin, oun denn len i phagi yaake har kol romyenge i phagi dino vell, kay rhorhran pengre romen oun maran menshen. Kal douy rhorhran pengro romes oun ap lengre vasta hi rat. 46 Kava penell o baro Devel, maro ray: Anenn menshen khetne, kay perenn ap lende, oun krenn len daar oun randenn len vin. 47 Oun palle vitsrenn le len barrentsa moulo, oun denn len pengre rharentsa an kotya, oun denn lengre morsh čaven oun lengre čen moulo, oun rhačrenn lengre khera. 48 Oun yaake krau te vell bouder kek vi-ladjedo koova kerdo an o them. Yaake dau i tsele djouvyen trad, te krenn le gar savo vi-ladjedo koova har t'mer douy phenya kran. 49 Oun ko vi-ladjedo koova, hoy kran, vell ap t'mende pale. Oun t'mer lenn t'mari phagi koleske, kay mangan i rhorhene deblen an. Palle dikenn oun hayvenn t'mer, te hom me o baro Devel, t'maro ray. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.