Daniel 2 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O Neboukadnezar dell souni 1 Oun an ko tsiro, har o Neboukadnezar an o douyto bersh o baro ray his, his les i souni, kay les savi daar kras, te nay sovas lo bouder gar dren. 2 Oun o baro ray moukas khetne te kharell i tsele dourkepangren oun dravepangren, kolen, kay bengeskro koova krenn oun kolen, kay an i bolepangre momlia draverenn. Yon hounte penan leske, hoy leskri souni kamell te penell. Oun yon van oun his tardo glan leste. 3 Oun o baro ray penas ap lende: “Me dikom i souni, koya mange palla djal, oun me kamau t'mendar te djinell, hoy dom souni, oun hoy koy souni kamell te penell.” 4 Kote rakran i dourkepangre an aramtikes ap leste oun penan: “Maro baro ray, te djivess hako tsiro! Pen tiri souni ap mende, tire boudepangre! Oun mer kamah touke te penell, hoy koy souni kamell te penell.” 5 O baro ray penas ap lende: “Hi yaake har penom: T'mer hounte penenn mange i souni, oun hoy koya kamell te penell. Te krenn t'mer kova gar, palle moukau me t'men an kotya te činell, oun t'mare khera tele te phagell. 6 T'mer te penenn mange koy souni oun hoy koya kamell te penell, palle krau me t'men braveles oun bares. Doleske penenn mange koy souni oun hoy koya kamell te penell.” 7 Oun yon penan o douyto kopo: “Maro baro ray, mer ham tire boudepangre. Pen menge tiri souni! Oun mer penah touke, hoy li kamell te penell.” 8 Oun o baro ray penas: “Čačepah, me dikau, t'mer rakrenn yaake, te vell t'men boudeder tsiro. T'mer djinenn, kova hoy me penom, krau ninna t'mentsa. 9 T'mer lan t'menge glan, te rakrenn o rhorhepen glan mande, bis te vell o tsiro vavarčandes. Doleske penau: Te penenn t'mer mange gar koy souni, palle vell i phagi pral t'mende lauterende. Kanna penenn mange koy souni! Palle nay djinau, te nay penenn mange ninna, hoy yoy kamell te penell.” 10 Oun yon penan ap leste: “Kek mensho ap kay phoub nay penell touke, hoy tou kameh, baro ray! Kek baro ray, har baro oun zorelo yob ninna his, poučas savo koova yekestar mank peskre dourkepangre oun dravepangre oun kolendar, kay an i bolepangre momlia draverenn. 11 Kova, hoy tou, baro ray, kay kameh, hi yaake pharo, te nay penell kova kek, kokres i debla. Oun kolla djivenn gar pash i menshende.” 12 Kote vas o baro ray yaake rhoyedo, te penas lo, te venn i tsele sikle morsha maredo an o them Babilonia. 13 Oun kava lab vas i lourdenge penlo. Oun yaake rodan le ninna o Danieles oun leskre malen, te marenn le len. O Devel sikrell o Danieleste, hoy koy souni kamell te penell 14 Koy djas o Daniel pash o pralstouno lourdeste kolendar, kay dan yak ap o baro rayeste. Leskro lab his Aryok. Yob his kova, kay vin djas, te marell lo i sikle morshen an o them Babilonia. Oun o Daniel rakras goseve labentsa leha oun poučas lestar: 15 “Hoske rakras o baro ray savi phari phagi vin?” Oun o Aryok penas o Danieleske, hoy djas. 16 Kote pre djas o Daniel pash o baro rayeste dren, oun mangas lestar, te dell lo les i tsiro, te nay penell lo leske, hoy koy souni kamell te penell. 17 Pal kova djas o Daniel khere, oun penas lauter peskre malenge, – oun kolla his o Hananya oun o Mishael, oun o Asarya – 18 te mangenn le o bolepaskro Debles, te vell lo lenge lačes, oun te sikrell lo len ko khatedo koova, yaake te venn yon gar maredo khetne kol vavar sikle morshentsa an o them Babilonia. 19 Oun an i rati dikas o Daniel i dikepen oun leske vas koy souni sikedo. Oun o Daniel sharas o bolepaskro Debles, 20 oun penas: Sharedo vell o Devel kanna oun hako tsireske! Leske hi o gosvepen oun i zoor. 21 Yob hi o ray pral o tsiro, oun dell hakeneste peskro tsiro; yob lell i bare rayendar lengro them, oun čivell vavar rayen dren; yob dell i goseven lengro gosvepen oun kolen, kay hayvenn čomone, das yob an o shero, te nay hayvenn le. 22 Yob čakrella pre oun sikrell, hoy khatedo hi, oun djinell, hoy an o tamlepen hi; pash leste hi kek tamlepen. 23 Tou, o Devel mire phourendar, pash toute parkrau man oun tout sharau, te dal man gosvepen oun zoor, oun moukal man te djinell, hoy toutar mangam, oun sikral man kova, hoy o baro ray kamell te djinell. O Daniel penell o baro rayeske, hoy kova souni das, oun hoy koy souni kamell te penell 24 Oun o Daniel djas dren pash o Aryok, koles o baro ray bičras, te marell lo i siklen an o them Babilonia. Oun o Daniel penas ap leste: “Ma mare i siklen dran Babilonia! An man pash o baro rayeste, te nay penap me leske, hoy leskri souni kamell te penell.” 25 Kote anas o Aryok o Danieles sik pash o baro rayeste oun penas ap leste: “Me hatsom i morshes mank kolende, kay van pandlo dran o them Youda kate anlo. Kova nay penell touke, miro baro ray, hoy tiri souni kamell te penell.” 26 Oun o baro ray poučas o Danielestar, koleskro lab kanna Beltsazar his: “Hayveh tou kova, te nay peness tou mange, hoy me souni dikom, oun hoy koy souni kamell te penell?” 27 Oun o Daniel penas ap o baro rayeste: “Kova, hoy tou kameh te djinell, miro ray, kova nay penell touke kek siklo, kek dravepaskro, kek dourkepaskro oun kek, kay nay draverell an i bolepangre momlia. 28 Kanna djin, an o bolepen hi i Devel, kova nay sikrell, hoy khatedo hi. Oun yob moukell o baro rayes Neboukadnezares te djinell, hoy vella an kol tsirya, kay venna. Ake kova, hoy souni dal oun ko dikepen, hoy dikal, har soval: 29 Har hals ap tiro čiben čiddo, djas touke, baro ray, an o shero trouyel, hoy pal kava lauter vella. Oun o Devel, kay čakrell pre, hoy khatedo hi, kova sikras tout, hoy vella. 30 Me hom gar gosveder har i vavar, kay ap i phoub djivenna. Man vas kava sikedo, te djiness tou, hoy koy souni kamell te penell, oun te hayvess, hoy an tiro dji hi. 31 Tou, miro baro ray, dikal an i souni i bari figura glan toute tardo. Oun i baro raylepen djas latar vin. Oun i figura dikas vin, te hounte las yek daar. 32 Lat his i shero, hoy his dran lačo sonakay. Oun o beč oun i moussya his dran roup. Oun o per bis ap i herya his dran lolo saster. 33 Oun i pralstoune herya his dran saster. Oun kotya i pirendar his dran saster, oun vavar kotya dran phoubyakri čik. 34 Oun har dikal ap koy figura, koy peras i bar tele, koles kek mensho vitsras. Oun ko bar peras ap kol pire dran saster oun phoubyakri čik, oun das len paash. 35 Koy djas i tseli figura paash. Oun o saster, i phoubyakri čik, o lolo saster, o roup oun o sonakay peran khetne an tikne kotya. Oun i dourho phourdas len krik har phouss. Oun kek nay hatsas len bouder. Oun ko bar, hoy koy figura khetne das, vas i bari berga, oun las i tseli phoub dren. 36 Kava hi koy souni. Oun kanna kamau o baro rayeske te penell, hoy li kamell te penell: 37 Tou miro baro ray, hal o bareder i tsele rayendar. O bolepaskro Devel kras, te val baro ray, das tout zoor oun kras tout bares. 38 Oun das an tiro vast i tsele themma, kay menshe djivenna, ninna i firhen an o veesh oun i čirklen tel o bolepen. Oun kras tout ray pral lende. Tou hal ko shero dran sonakay. 39 Oun pal toute vell i vavar ray. Kova hi bouder gar yaake zorelo har tou. Oun pal koleste vell i triinto ray. Koleskro them hi har dran lolo saster, oun hi ray pral i tseli phoub. 40 Oun ko starto ray hi zorelo har saster. Oun yaake har o saster lauter phagell oun paash dell, yaake krell yob ninna lauter paash, hoy leske an o drom čiddo hi. 41 Tou dikal, kay i kotya i pirendar dran phoubyakri čik hi oun vavar kotya dran saster. Kova kamell te penell, koy hi boudeder themma, hoy gar čačepah khetne rikrenna. Kay saster dren hi, kote hi le zoreles. 42 Oun kay kol tsebe dran saster oun phoubyakri čik hi, kamell menge te penell, kay o paash them zorelo hi, oun o vavar paash gar zorelo. 43 Oun tou dikal, kay o saster oun i phoubyakri čik khetne kerdo hi. Kova kamell te penell, te romedineran le mank pende, oun van gar yek. Yaake har o saster oun i phoubyakri čik nay venn gar yek. 44 Oun an ko tsiro, kay kol bare raya djivenna, krell o bolepaskro Devel yek them, hoy an kek tsiro paash kerdo nay vell. Kava them vell an kek tsiro vavar menshendar dren lino. Leskro baro ray krell kol vavar rayengre themma paash, oun leskri zoor ačell hako tsireske. 45 Kova kamell ko bar te penell, hoy tou dikal, koles kek mensho vitsras. Tou dikal, har vas lo i berga tele oun das koy figura dran saster, lolo saster, phoubyakri čik, roup oun sonakay, an tikne kotya. Yaake moukell tout o baro Devel te djinell, hoy pal kava vella. Oun kay souni penell o čačepen. Oun hoy me penom, hoy kay souni kamell te penell, hi ninna čačo.” O baro ray krell o Danieles oun leskre malen bares 46 Kote moukas pes o baro ray Neboukadnezar ap i phoub te perell, glan o Daniel, oun penas, te rhačrenn le leske rhapen oun soungepaskro koova. 47 Oun o baro ray penas ap o Daniel: “Čačepah t'maro Devel hi o Devel pral i tsele debla, oun o ray pral i tsele bare raya ap kay phoub. Yob sikrell kova, hoy khatedo his oun kek djinas. Yaake nay penal tou menge, hoy koy souni kamas te penell.” 48 Oun o baro ray kras o Danieles baro, oun das les boud kouč koova. Oun yob čivas les pral o tselo them Babilonia, oun das les penepaske koy pral oun kras, te vell lo o pralstouno pral i tsele sikle morshende an o them Babilonia. 49 Oun o Daniel mangas o baro rayestar, te venn o Shadrak oun o Meshak oun o Abed-Nego i moskre pral i forya an o them Babilonia. Oun kova vas yaake. O Daniel ačas an o baro rayeskro kheer. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.