Daniel 11 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1 Koleske vom me ninna ap i rig, oun dom les zoor oun dom yak ap leste an ko tsiro, kay o Darius, ko Medari, an o ersto bersh o baro ray his.” O kourepen mank douy bare raya 2 Oun yob penas doureder: Oun kanna penau, hoy čačepah vella an ko tsiro hoy vella. Shoun, triin bare raya stenn pre yek pal o vavar an o them Persia. Pal lende vell i starto, kay vell bravleder har i tsele vavar. Oun ko bravlepen krell les zoreles. Oun te hi les palle boud penepaske, krell lo vavaren divyo, te djan le khetne leha an o kourepen o grichtikro themeha. 3 Palle stell i zorelo baro ray pre, koles boud penepaske hi. Kova krell, hoy yob kamell. 4 Ap ko tsiro, kay vas lo baro, phagell leskro them an star kotya – pal kol star bolepangre rigya. Kek kal star tikneder themma vell yaake zorelo har leskro them his. Oun kek leskre čavendar lell čomone kolestar. Na-a, leskri rayeskri zoor vas paash oun vas ap vavarende doureder dino. 5 Oun o baro ray pral o them Egiptia vell bares oun zoreles. Yek leskre bare lourdendar vell gomme bareder oun vell i baro oun zorelo ray. 6 Oun bersha pre krenn le penge vin, te čivenn le pen khetne. Oun o baro ray pral o them Egiptia bičrell peskri čat pre pash o baro rayeste pral o them Syria, te romedinerell li les. Ninna te krenn le kova, te vell lengro malepen zoreles kerdo, nashrell yoy peskri zoor. Oun ninna yob oun lengro čavo ačenn gar. Oun yoy perell an vavarengre vasta khetne kolentsa, kay anan lat kote. Oun lakro dad oun lakro rom hounte merenn ninna. 7 An ko tsiro stell yek lakre menshendar pre oun vell ray pal leskro dadeste. Oun yob djal pre an o kourepen kol lourdentsa o rayestar pral o them Syria. Oun vell pash koleskro baro zorelo kheer oun phagell an leste dren, oun vell o zorleder. 8 Ninna lell lo lengre deblen oun figuren oun lengro kouč koova, hoy dran roup oun sonakay hi, oun anell kova an o them Egiptia. Oun palle moukell lo bershenge tele ko baro rayestar pral o them Syria. 9 Oun kova, ko baro ray pral o them Syria, perell dren an o them Egiptia, oun palle djal lo pale an peskro them. 10 Oun leskre čave djan an o kourepen, oun anenn boud boud lourden khetne. Oun yek lendar vell har i zorelo pani pral o them, oun djal kava kopo glan bis pash o zorelo foro o vavar baro rayestar. 11 Oun o baro rayes pral o them Egiptia taprell bari rholi. Oun yob djal vin, te kourell lo pes o baro rayeha pral o them Syria. Oun kova lell boud lourden khetne. Oun yon lauter venn an o vavareskro vast dino, 12 oun maredo. Fothe phourdell pes o baro ray pral o them Egiptia pre, oun marell zerya oun zerya, ačell lo gar yaake zoreles. 13 An i bersha, kay venna, anell o baro ray pral o them Syria pale boud lourden khetne, boudeder har ko vavar kopo. Oun palle djal lo vin an o kourepen boud zorele lourdentsa. Kolen hi halauter pash pende, hoy len hounte vell i lačo kourepaske. 14 Oun an ko tsiro hadenn pen boud menshe pre ap o baro rayeste pral o them Egiptia. Oun ninna divye morsha tire menshendar stenn pre khatar leste, te vell kova čačo, hoy vas diklo an i dikepen. Oun kova hi lengri bibarht. 15 Oun ko baro ray pral o them Syria moukell čik dran i phoub vin te hadell oun troul i zorelo foro pre te čivell, te nay lell lo les dren. Oun kol lourde o egiptikro rayestar hi gar zoreles doha, te rikrenn le ko foro. Ninna leskre vi-rodede kourepangre hi gar zoreles doha, te rikrenn le i Syraryen pre. 16 Oun ko baro ray dran o them Syria krell lentsa, hoy yob kamell. Oun kek nay ačell glan leste tardo. Oun yob peskre lourdentsa vell ninna an o raylo them, oun stakrell les khetne. 17 Oun yob kamell ninna o tselo them Egiptia an peskro vast te lell. Doleske rakrell lo pes o baro rayeha pral o them Egiptia tele, oun dell les peskri ča, te vell li leskri romni. Kova krell lo, te anell lo nay koleskro them an i bibarht. Kova djal leske gar, oun vell gar yaake har yob kamell. 18 Palle djal lo pash i panyeskre themma, oun lell lendar boud dren. Oun i pralstouno dran i vavar them čivell pes leske an o drom oun krell, te hounte rikrell lo peskro baro mouy. Oun leskro pre-phourdepen vell ap leste pale. 19 Pal kova rissrell lo pes oun djal pale an kol zorele forya an peskro them. Oun kova djal gar mishto, oun yob merell oun vell gar bouder hatslo. 20 Oun pal leste stell i baro ray pre, kova bičrell yekes, te lell lo leske love dren an o raylo them. Oun pal i tikno tsiro denn le les moulo, čorrhanes oun gar an o kourepen. O čilačo baro ray dran o them Syria 21 Oun pal koleste stell yek pre, kova hi gar an-diklo oun gar moldo, te vell lo baro ray. Oun pokones oun rhorhenes lell yob peske i rayeskri zoor. 22 Oun kol lourde, kay har bare panya ap leste djan, thovell lo pestar tele, har te vans le či. Oun ninna marell lo i rayes, kay hi o pralstouno pral o Debleskre menshende. 23 Pal kova yob pes vavar rayentsa maal kras, rhorhell lo len, oun djal pash lende pre, oun vell zorleder oun zorleder, ninna te hi les gar boud morsha pash peste. 24 Oun pokones perell lo dren an i bravele forya o themestar, oun čorell len vin, oun dell kolen, kay leha djan, ko tselo bravlepastar, hoy yon kote lan. Oun savo koova, har yob krell, kras kek leskre phourendar glan leste. Oun ninna kol zorleder forya kamell lo an peskro vast te lell. Kova djal leske i tikno tsiro kokres. 25 Oun peskri tseli zoryah oun boud lourdentsa djal lo an o kourepen o baro rayeha dran o them Egiptia. Oun kova anell gomme boudeder lourden khetne oun djal lentsa an o kourepen o baro rayeha dran Syria. Oun rhorheno koova vell vi-kerdo khatar o baro rayeste dran Egiptia. Doleske nay rikrell lo pes gar. 26 Kolla, hoy leha ap yek rhapaskri beshdo hi oun leskro rhapen leha rhan, kolla phagenn les. Oun leskre tsele lourde nashenn penge, oun boud lendar venn maredo. 27 Oun kol douy bare raya hi ap čilačepen vin. Oun yon beshenn pen ap yek rhapaskri oun rakrenn khetne. Oun lengro rakepen hi rhorhepen. Kova, hoy le penge glan lenn, djal lenge gar. Ko dives hi gomme gar koy, kay o tsiro kay phoubyake trouyel hi. 28 Oun ko baro ray dran o them Syria krell pes ap o drom, te djal lo pale khere an peskro them, oun lell i baro bravlepen peha. Oun yob rodell, har te krell lo o patsepen o Debleskre menshendar paash. Oun ap o drom khere krell lo, hoy las lo pes glan. Oun palle djal lo an peskro them pale. 29 Pal yek tsiro djal lo pale an o them Egiptia. Kava kopo hi gar yaake har o ersto kopo. 30 Kotar, kay o panyeskro them Kittim hi, venna shiffe oun djan yaake khatar leste, te taprell les i daar. Oun yob djal pale. Palle vell lo rhoyedo ap o Debleskre menshende oun lengro patsepen oun krell lenge čilačepen, oun čivell pes kolentsa khetne, kay o Debleskro drom moukan. 31 Oun yob bičrell lourden, kay o Debleskro kheer ap i berga pale-čiddo krenn, oun krenn, te venn o Debleske bouder gar hako dives firhe anlo. Oun yon čivenn kote koy djoungeli čilači figura pre. 32 Oun rhorhepah anell lo kolen o Debleskro dromestar tele, kay leskre laba bouder gar rikrenna. I vavar, kay prindjrenn pengro Debles, ačenn zoreles tardo oun krenn, hoy čačo hi. 33 Oun kolla, kay gosevo hi mank lende, sikrenn boudende o čačo drom. Doleske venn le i tikno tsiro palla lino, oun o rhareha maredo oun yagah rhačedo, oun an o stilepen vitsedo. Oun kova hoy lengro his, vell lenge krik lino. 34 An ko tsiro, kay venn le yaake palla lino, venn lenge menshe ap i rig. Kolla hi gar boud. Boud vavar rikrenn gar čačepah pash lende. 35 Oun mank kol goseve hi save, kay venn maredo, te venn boud vavar zoreles an o patsepen, oun lengre djia djoudjo kerdo o Debleske. Kova djal yaake yek tsireske, bis ko dives vella, kay o tsiro kay phoubyake trouyel hi. 36 Oun ko baro ray krell, hoy yob kamell. Yob hadell pes oun patsell, te hi lo bareder har hako devel. Ninna pral o pralstouno Debleste rakrell lo savo koova, hoy nay rakrell kek vin. Oun kova krell lo yek tsireske, oun djal leske mishto, bis te vell o Debleskri rholi pral leste. Palle krell o Devel, hoy las lo pes glan. 37 Oun o baro ray hadell vitar gar ko debles peskre phourendar. Na-a, kek vavar debles sharell lo, vitar gar ko debles, koles i djouvya an-mangenn. Yob čivell pes pral halauter. 38 Koles yob hadell, kova hi ko devel, kay dell yak ap zorele khera oun forya. Ko debles prindjran leskre phoure gar. Koleste dell lo sonakay, roup, kouč barra oun vavar kouč koova. 39 Oun kol zorele khera oun forya dell lo tel o vast kava vavar deblestar. Oun kolla, kay rodenn penge kava debles vin, kolen krell lo bares, oun čivell len pral boud menshende, oun dell len themma, hoy nay ginenn le penge. 40 Oun an ko tsiro, kay i phoub bouder gar rah koy hi, djal o baro ray pral o them Egiptia ap leste pre. Oun o baro ray pral o them Syria dell i zoryah pale, oun vell peskre kourepangre vourdyentsa oun peskre lourdentsa, kay ap i graya klissenna oun boud shiffe. Oun zoryah perell lo an i themma dren; har i baro zorelo pani vell lo pral lende. 41 Oun yob perell dren an o raylo them. Oun boud merenn kote. Kalla, kay nashenn dran leskro vast, hi i menshe dran i themma Edom oun Moab, oun i pralstoune i menshendar dran o them Ammon. 42 Oun yob čivell peskro vast ap o them Egiptia, oun o them Egiptia nay krell či. 43 O tselo bravlepen an o them Egiptia, o sonakay oun o roup oun o tselo kouč koova perell an leskro vast. Oun menshe dran i themma Libia oun Koush hounte djan leske palla, oun hounte boudrenn leske. 44 Palle shounell lo, hoy rakedo vell kolestar, hoy djas an o them, kay glan leste hi, kote kay o kham pre djal, oun an ko them, kay serves lestar hi. Oun ko rakepen krell leske daar. Oun i bari rholyah djal lo vin, te dell lo boud menshen moulo. 45 Oun yob čivell peskre kouč plarhtene khera pre mashkral o baro pani oun o Debleskri berga. Oun kote vell leske o merepen, oun kek vell ap leskri rig. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.