Čačepangre 9 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O Abimelek kamell baro ray te vell 1 Oun o Abimelek, o Gideoneskro čavo, djas an o foro Sichem pash i phralende peskri datar, oun rakras lakre tsele menshentsa oun penas: 2 “Penenn ap i tsele morshende an o foro Sichem: Hoy kamenn t'mer? Hi feteder t'menge, te hi efta-deesh morsha raya pral t'mende, kol tsele čave o Gideonestar? Hi gar feteder, te hi yek morsh ray pral t'mende? Oun ma bistrenn, te hom me t'maro rat oun mass.” 3 Kote penan i phrala leskri datar kol tsele laba ap i tsele morshende an o foro Sichem. Oun yon penan penge: “Yob hi maro phraal.” Oun van ap leskri rig. 4 Oun yon dan les efta-deesh roupene kotya dran o kheer, kay mangan le o debles Baal-Berit an. Kol loventsa ginas o Abimelek divye depangre, hoy leske palla djan. 5 Oun lentsa djas lo an peskro dadeskro kheer an o foro Ofra, oun das peskre phralen temerl. Kol efta-deesh morsh čaven leskro dadestar Gideon das lo ap yek baro bar temerl. Kokres o Yotam ačas pral, o terneder čavo o Gideonestar. Kova khatras pes. 6 Oun i tikno tsiro koy pal van i tsele morsha dran o foro Sichem khetne, ninna lauter, hoy an o baro zorelo kheer djivan. Khetne djan le glan o foro Sichem pash ko baro rouk, hoy pash o baro bar tardo hi. Kote čivan le o Abimelekes pral pende, te vell lo lengro baro ray. O Yotam rakrell i parmissa, hoy kamell čomone te penell 7 Har shounas o Yotam kova, djas lo pral pre ap i berga Garizim, oun das kotar tele ap lende gole, oun penas: Shounenn ap mande, morshale dran Sichem, te shounell ninna o Devel ap t'mende! 8 His yek tsiro, kay djan i rouka koy, te rodenn le, koon nay vell ray pral pende; oun yaake penan le ap o djeteskro rouk: Ab tou o ray pral mende! 9 Kote penas o djeteskro rouk: Moukap me miro thulepen, koleske i debla oun i menshe man sharenna, te djap koy, te hadap mire kashta pral i vavar rouka? 10 Oun i rouka penan ap o faygetikro rouk: Ab tou o ray pral mende! 11 Kote penas o faygetikro rouk: Hidjap me bouder gar goudle oun lače roukengre, te djap koy, te hadap mire kashta pral i vavar rouka? 12 Oun i rouka penan ap o drakengro rouk: Ab tou o ray pral mende! 13 Kote penas o drakengro rouk: Moukap me i drake, kolendar i mool kerdo vell, hoy i deblen oun i menshen barhteles krell, te djap koy, te hadap mire kashta pral i vavar rouka? 14 Oun i tsele rouka penan ap o soubyengro bour: Ap tou o ray pral mende! 15 Kote penas o soubyengro bour: Kamenn t'mer čačepah, te vap me ray pral t'mende? Palle avenn pash mande, oun khatrenn t'men tel mande glan o kham! Oun te krenn kova gar, palle djal yag vin dran o soubyengro bour, oun rhačrell i cedertikre rouka, hoy ap i berga Libanon tardo hi! 16 Oun kanna penenn mange, rikran t'men ap o čačepen, har čivan o Abimelekes pral t'mende, te vell lo t'maro ray? Oun kran t'mer o lačepen ap o Gideon oun ap leskro kheer? Kran t'mer leske kova pale, har yob ap t'mende his? 17 Miro dad djas t'menge an o kourepen, kay nay vals lo maredo, oun las t'men vin dran i vasta kolendar dran Midian. 18 T'mer hadan t'men kava dives pral miro dadeskro kheer, oun dan leskre čaven temerl. Efta-deesh morshen dan ap yek baro bar temerl. Oun čivan t'maro phrales, o Abimelekes, pral t'mende, te vell lo o ray pral o foro Sichem. Oun leskri day hi miro dadeskro boudepaskretsa. 19 Te his kova lauter mishto, hoy kran t'mer ap o Gideon oun ap leskro kheer, palle krenn doureder yaake oun venn barhteles khetne, t'mer oun o Abimelek! 20 Te his kova gar mishto, hoy kran t'mer, palle djal yag dran o Abimelek vin, oun koy yag rhal hakenes pre, kay an o foro Sichem djivella, ninna kolen, kay an o baro zorelo kheer djivenna! Oun lendar lauterendar djal yag vin oun rhal o Abimelekes pre! 21 Oun o Yotam nashas leskro phralestar Abimelek krik, oun yon tapran les gar. Oun yob djas an o foro Beer, oun ačas koy. Čingepen mank o Abimelek oun kolende dran Sichem 22 Oun o Abimelek his triin bersha o baro ray pral o Israel. 23 Oun palle bičras o Devel i čilačo dourho mashkral o Abimelek oun i menshende an o foro Sichem. Oun kolla rissran pen lestar tele, oun rikran bouder gar pash leste. 24 Yaake te vell ko čilačepen ap leste pale, hoy yob ap kol efta-deesh čavende peskro dadestar Gideon kras. Oun lengro rat te vell ap lengro phraleste Abimelek, kay len temerl das, oun ap kolende, kay an o foro Sichem djivan oun leskre vasta zoreles kran. 25 Oun kolla, kay an o foro Sichem djivan, čivan pen khatemen pash i dromma ap i berge, oun peran pral hakeneste, koon koy djal, oun čoran les vin. Oun kova vas o Abimelekeske penlo. 26 An ko tsiro vas o Gaal, koleskro dad o Ebed hi, peskre phralentsa an o foro Sichem. Oun i menshe, kay an Sichem djivenn, čivan pengro patsepen ap leste. 27 Oun yon djan vin an i drakengre themma oun anan i drake dren, oun anan len koy, kay le mool lendar krenn. Palle van le barhteles khetne oun djan an pengro debleskro kheer oun rhan oun piyan, oun praasan o Abimelekes. 28 Oun o Gaal, koleskro dad o Ebed hi, penas: “Koon hi o Abimelek, te moukas mer les maro ray te vell, mer, i menshe dran o foro Sichem? Leskro dad hi o Gideon. Doleske hi lo gar čačepah yek mendar. Oun yob čivas peskro boudepaskres, o Seboul, pral mende, te dell yob yak ap mende. Mer te čivas i morshes dran o kheer Hamor pral mende, te vell yob maro ray, oun gar o Abimelek! O Hamor hi o dad maro forestar Sichem. 29 Te vals man penepaske kate, palle tradoms me o Abimelekes oun penoms ap leste: De tire kourepangre khetne gole oun ab vin, oun koure tout mentsa!” 30 Har o Seboul, ko pralstouno pral o foro, shounas, hoy o Gaal penas, kote rhačras i rholi an leste pre. 31 Oun yob bičras čorrhanes morshen pash o Abimelek oun moukas leske te penell: “Dik, o Gaal oun leskre phrala van an o foro Sichem, oun krenn, te venn i menshe rhoyedo ap toute. 32 Doleske ab an i rat, tou oun tire tsele kourepangre, oun čip tout pash o foro khatemen. 33 Oun taysarlakro, te djal o kham pale pre, pere pral o foro dren! Oun te vell o Gaal peskre morshentsa palle vin, te kourell lo pes touha, kre les, har tiro vast les tout dell!” 34 Kote kras pes o Abimelek ap o drom an koy rat, yob oun peskre tsele kourepangre. Oun yon čivan pen ap star platse troul o foro Sichem khatemen. 35 Oun o Gaal djas vin glan o foreskro baro voudar. Kote van o Abimelek oun leskre tsele kourepangre dran pengro khatepen vin. 36 Oun o Gaal dikas len oun penas ap o Seboul: “Dik, koy venn lourde i berga tele.” O Seboul penas ap leste: “Tou dikeh o tamlepen, hoy i berge krenn, har te vans morsha.” 37 O Gaal rakras pale, oun penas: “Dik koy! Lourde venn i berga tele, oun vavar venn ap o drom, kay o moulno aichtikro rouk tardo hi.” 38 Kote penas o Seboul ap leste: “Kay hi kanna tiro baro mouy? Tou penal: Koon hi o Abimelek, te moukas mer les maro ray te vell? Hi kolla gar kol lourde, pral kolende tou yaake sal? Dja kanna koy, oun koure tout lentsa!” 39 Koy anas o Gaal i morshen, kay an o foro Sichem djivenn, an o kourepen. Oun yon kouran pen o Abimelekeha oun leskre lourdentsa. 40 Oun o Abimelek tradas les, yaake te nashas o Gaal lestar. Oun boud morsha van temerl dino oun ačan čiddo bis glan o foreskro baro voudar. 41 Oun o Abimelek ačas an o gab Aruma. Oun o Seboul tradas o Gaales oun leskre phralen dran o foro Sichem. O Abimelek dell o fores Sichem paash 42 Oun o vavar dives kaman i menshe vin te djal dran o foro, te boudrenn le ap lengri harhetikri phoub. Har o Abimelek kova shounas, 43 las lo peskre tsele lourde, kras lentsa triin gruppe, oun čivas pes lentsa an i harhetikri phoub khatemen. Oun har dikas lo, te venn le dran o foro, vas lo peskre lourdentsa dran o khatepen, te perell lo ap lende. 44 Yob oun kol lourde, hoy pash leste hi, nashan pash o foreskro baro voudar oun ačan kote tardo. Oun kol vavar lourde peran pral kolende, kay ap i harhetikri phoub hi, oun dan len temerl. 45 Oun o tselo dives kouras pes o Abimelek i morshentsa dran o foro, oun las o foro dren. Oun i menshen, kay an o foro hi, das lo temerl. Oun i khera kras lo paash, oun vitsras loon ap lende. 46 Oun har shounan kova kol menshe, kay an o baro zorelo kheer djivenn, nashan le an o baro isema, hoy hi tel o kheer lengro deblestar Baal-Berit. 47 Oun har o Abimelek shounas, te van le lauter kote khetne, 48 djas lo peskre tsele lourdentsa pre ap i berga Zalmon. Oun o Abimelek las i tover an peskro vast, das leha yek kasht tele i roukestar, oun čivas les peske ap i phik. Oun penas ap i lourde, hoy pash leste his: “Kova hoy t'mer dikan, hoy me krom, sik krenn les har me!” 49 Oun hakeno kol lourdendar das yek kasht tele. Oun yon djan o Abimelekeske palla, oun čivan pengre kashta ap koy bari isema, kay kolla pen khatran, oun rhačran kol kashta pral lende. Oun yaake meran i tsele menshe, hoy an ko baro zorelo kheer djivan. Oun kolla his yaake 1.000 (yek zero) morsha oun djouvya. O Abimelekeskro merepen 50 Oun palle djas o Abimelek doureder pash o foro Tebez, oun čivas pes peskre lourdentsa troul o foro, oun las les dren. 51 An ko foro his i baro zorelo kheer. Oun kote nashan i tsele menshe dran o foro, morsha oun djouvya, te khatrenn le pen. Oun yon kran o voudar pal pende pandlo, oun djan pral pre ap o kheer. 52 Oun o Abimelek vas pash ko kheer, te lell lo les dren. Oun yob djas pash o baro voudar, te rhačrell lo les. 53 Kote vitsras i djouvel i baro bar tele ap o Abimelekeskro shero oun doukas les phares. 54 Koy das lo sik gole ap peskro boudepaskro, kay leske o rharo hidjrell, oun penas ap leste: “Le tiro rharo, oun de man temerl, te penell kek mandar: I djouvel das les temerl.” Oun leskro boudepaskro das les tele čourye, yaake te meras lo. 55 Oun har i Israelitarya, kay lentsa hi, dikan, te hi o Abimelek moulo, djas hakeno lendar pale khere. 56 Yaake moukas o Devel o čilačepen ap o Abimelek pale te vell, hoy lo ap peskro dadeste kras, har moukas yob peskre efta-deesh phralen temerl dell. 57 Oun ninna o čilačepen, hoy i morsha dran o foro Sichem kran, moukas o Devel ap lengre shere pale te vell. Oun yaake vas koy bibarht pral lende, hoy o Yotam vin rakras, koleskro dad o Gideon hi. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.