Čačepangre 5 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)I Debora givell i gili 1 Ap ko tsiro givas i Debora kay gili khetne o Barakeha, koleskro dad o Abinoam his. 2 Sharas o baro Debles! Čače morsha anan o Israel an o kourepen. Pendar vin djan i kourepangre lentsa. 3 Shounenn, t'mer bare raya! Denn yak, t'mer pralstoune, me givau oun bashrau o baro Debleske, – o Debleske pral o Israel. 4 Baro Devel, har tou tele val dran o them Seir, har tou val dran o them Edom, kote trissas i phoub, oun brishin vas dran o bolepen, boud pani ap i phoub. 5 I berge trissan glan o baro Debleste, kay sikras pes ap i berga Sinay glan peskre menshende Israel. Lengro Devel hi lo, – yob, o baro Devel. 6 An ko tsiro, har o Shamgar djivas, koleskro dad o Anat hi, ninna an ko tsiro, har i Yael djivas, his kek mensho ap i dromma, oun kolla, kay ap kol bare dromma vin djans, hounte djans čorrhanes, ap tikne khatemen dromma. 7 Kek gole vas shounlo an i gaba an o Israel. Palle stas i Debora pre, i day an o Israel. 8 Mire menshe rodan penge vavar debla! Kote vas o kourepen glan lengre voudya. Oun pash 40.000 (star-deesh-zerya) morsha an Israel vas kek rharo hatslo, vitar kek shilto. 9 Miro dji hi i pralstunenge an Israel, oun i lourdentsa, kay pendar vin djan an o kourepen. Kolenge parkrenn t'men pash o baro Debleste! 10 T'mer, kay ap i parne bourike klissenna, oun t'mer, kay ap i stakepangre beshenna, oun t'mer, kay ap o drom djan: Givenn! 11 Shounenn, har bashrenn le pash o pani, kote kay denn le pengre firhen te piyell. Kote sharenn le ko baro koova, hoy o baro Devel kras, ava, o baro koova, hoy kras lo ap peskre menshende Israel, har djan le dran lengre forya. 12 Dja glan! Dja glan, Debora! Dja glan, gib i gili! Dja glan, Barak, tou o Abinoameskro čavo! Oun le stildo kolen, hoy tou tapral! 13 Kol čače morsha, hoy pral ačan, djan tele pash pengre pralstunende. O baro Debleskre menshe djan mantsa khetne an o kourepen, te kourenn le pen leske. 14 Dran o Efrayim van kolla, kay dran o them Amalek van. Pal lende vas o Benyamin peskre lourdentsa, dran o Makir van i pralstoune, oun dran o Zabulon i bare lourde. 15 Oun i raya dran o Issakar djan khetne i Debora an o kourepen. Yaake har o Issakar kras ninna o Barak oun nashas pal leste i berga tele. An o them Ruben his le beshdo pash o pani oun rakran boud oun rah. 16 Hoske ačal tou pash tire bakre? Kamal tou i bashepen te shounell, hoy i bakrengre kran? Ava, pash o Ruben rakran le boud oun rah. 17 Oun i morsha dran o Gilead ačan ap i vavar rig o panyestar Yordan. Oun o Dan? Hoy krell yob? Pash peskre shiffe ačell yob. Pash o baro pani djivell o Asser. Oun kote ačas lo ninna beshdo. 18 Dikenn ap kolende dran o Zabulon oun dran o Naftali: Kolla hi morsha, kay daran gar, te denn le pengro djipen an o merepen, oun djan kek daryah an o kourepen. 19 Kote van le, kol bare raya pral o them Kanaan! Yon van oun maran pen mentsa. Ava, an o foro Taanak pash o pani Megiddo maran le pen mentsa. Rup hidjras kek lendar khere. 20 Ninna i bolepangre momlia djan an o kourepen. Ap lengre dromma djan le ap o Sisera pre. 21 Oun ko phouro tikno pani, ko pani Kishon, tserdas leskre lourden krik. Doureder, doureder! Te vas zoreles an o kourepen! 22 Kote nashan i graya sikeder. Klak-klak, klak-klak, shounenn koy bari gole, hoy lengre pire kran! 23 Praasenn o foro Meros, penas o baro Debleskro bolepaskro. Praasenn kolen, hoy an ko foro djivenn! Ava, praasenn len! Yon van gar ap o baro Debleskri rig, oun djan gar an o kourepen khetne kol čače morshentsa. 24 O Debleskri barht vell pral i Yael, kolakro rom o Heber hi, ko Kenari! O Devel dell lat boudeder barht har i tsele vavar djouvyen, kay djivenn an i plarhtene khera! 25 O Sisera, pani mangas lo, oun thoud das li les, an i kouč čaro das li les smentana te piyell. 26 Lakro vast tapras i saster, oun lakro čačo vast i sasterno depaskro, kolentsa das li leskro shero paash. An leskro shero djas ko saster dren oun vas pale vin. 27 Mashkral lakre herya phagas lo khetne, peras lo tele, oun koy his lo čiddo. Khetne phagas lo, tele peras lo, moulo hi lo. 28 Oun leskri day dikas dran i vali, dikas darenes mashkral kol kashta vin. Kay ačell leskro vourdin? Hoske vell lo gar? Hoske shounau i graya gar? 29 Oun lakre gosveder djouvya penan lake kava. Oun yoy penas les lenge palla: 30 Čačepah hatsan le boud, hoy yon peha lenn, shoukar bravlepen hakeneske: Yek rakli, douy raklia hako morsheske, oun kouč shoukar ripya o Sisereske, ninna menyakre dikle, kay shoukar koova dren sido hi. 31 Maro baro Devel, yaake hounte merenn lauter, hoy tout gar kamenna. Kolla, kay kamenn tout o tselo djiyestar, yon te venna raylo har o kham, har djal lo pre an peskri zoor! Oun pal kova his an o them 40 (star-deesh) bersha kek kourepen. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.