Čačepangre 3 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1-2 Oun kalla hi kol menshe, hoy o baro Devel an o them moukas, te dikell lo, te shounenn i Israelitarya ap leste. Ninna kamas lo lende te sikrell, har yek pes hounte kourell. Kova kamas lo lauter kolen te sikrell, kay djinan či o kourepastar, hoy djas troul o them Kanaan. Oun kal menshe ačan an o them: 3 I panč raya pral i Filistarya, i tsele Kanaanitarya oun i Sidonarya oun i Hivarya, kay ap i berge Libanon djivan mank i berga Baal-Hermon oun Lebo-Hamat. 4 Oun kolla ačan koy, te dikell o baro Devel, har rikrenn pen i Israelitarya ap leskre laba, hoy o Mose lengre phourenge penas. 5 Oun yaake djivan i Israelitarya mashkral i Kanaanitarya, i Hetarya, i Amorarya, i Perisarya, i Hivarya oun i Yebousarya. 6 Oun i Israelitarya lan penge lengre čen oun romedineran len. Oun yon dan pengre čen lengre čavende, oun mangan lengre deblen an. O čačepaskro ray Otniel 7 Oun i Israelitarya kran, hoy čilačes his glan i yaka o baro Deblestar, oun bistran, kay o baro Devel pengro Devel hi. Oun yon mangan o debles Baal oun i debletsa Ashera an. 8 Kote rhačras i rholi o baro Deblestar pral o Israel pre. Oun yob das len an o vast o baro rayestar Koushan-Rishatayim. Kova his baro ray pral o them Mesopotamia. Oun i Israelitarya hounte boudran leske orhta bersha. 9 Koy dan le ap o baro Debleste gole, te lell yob len dran koleskre vasta vin. Oun o baro Devel moukas i morshes pre te stell, kay lenge ap i rig vas. Kova his o Otniel, koleskro dad o Kenas his. Koleskro phoureder phraal his o Kaleb. 10 Oun o baro Debleskro dourho vas pral leste, oun yob vas o čačepaskro ray pral i Israelitarya. Oun yob djas vin an o kourepen. Oun o baro Devel das o baro rayes pral o them Mesopotamia an leskro vast. Koleskro lab his Koushan-Rishatayim. Oun o Otniel vas zorleder har yob. 11 Oun ko themeske Israel djas 40 (star-deesh) bersha lačes oun kek kourepen his an ko tsiro. Oun palle meras o Otniel, koleskro dad o Kenas his. O Ehoud lell i Israelitarya dran i čilače vasta vin 12 Oun i Israelitarya kran pale kova, hoy čilačes his an i yaka o baro Deblestar. Doleske kras o baro Devel o baro rayes pral o them Moab zorelo, te djal yob ap o Israel. Ko baro ray kharas Eglon. 13 Oun yob anas i Ammonarya oun i Amalekarya pal peste, djas lentsa koy, oun das o Israel oun las o palmtikro foro dren. 14 Oun i Israelitarya hounte boudran o baro rayeske pral o them Moab 18 (deesh-te-orhta) bersha. 15 Koy dan le ap o baro Debleste gole, te lell yob len dran koleskre vasta vin. Oun o baro Devel moukas i morshes pre te stell, kay lenge ap i rig vas. Oun kova his o Ehoud, leskro dad his o Gera, i Benyaminari. O Ehoud his i morsh, kay i servo vasteskro hi. Oun i Israelitarya bičran les, te anell yob lengre love o baro rayeske pral o them Moab, kol love, hoy yon hounte leske dan. 16 Oun o Ehoud kras peske i tikno rharo, i paash metari lengsto, hoy hake douy rigyendar činas. Oun ko rharo pandas lo tel peskre koola, ap leskri čači rig. 17 Oun yob anas o baro rayeske pral o them Moab kol love, hoy yon hounte leske dan. Oun o baro ray Eglon his i pesso thoullo morsh. 18 Oun har o Ehoud les kol love das, bičras lo kolen khere, kay kol love hidjran. 19 Yob kokres rissras pes trouyel, har his lo pash kol barrengre deblende, hoy pash o foro Gilgal tardo his. Oun djas pale pash ko baro rayeste oun penas leske: “Man hi touke čomone te penell, hoy kek vavar hounte shounell har tou, miro ray.” Oun ko baro ray penas leske: “Ač kanna!” Ap kolende, hoy troul leste his, penas lo: “Djan vin!” 20 Oun o Ehoud vas pash leste dren, har o baro ray pral an i isema beshdo his, kay gar yaake tato his, oun hoy leske kokres his. Oun o Ehoud penas: “Ko lab, hoy man touke hi, hi o Deblestar.” Koy stas o baro ray dran peskri beshepaskri pre. 21 Oun o Ehoud las peskro servo vasteha peskro rharo, hoy ap peskri čači rig his, oun das les o baro rayeske an o per čourye. 22 Oun ko rharo djas an koleskro per yaake dour dren, te djas ninna ko kotar an leste dren, kay vas o rharo an-tapedo. Oun leskro thulepen čivas pes troul o tselo rharo. Oun o Ehoud moukas o rharo an leskro per. 23 Oun yob kras o voudar an koy pralstouni isema pandlo oun rissras o klido trouyel, oun djas dran o palstouno voudar vin. 24 Oun har yob vin his, van o baro rayeskre boudepangre oun dikan, te hi i pralstouni isema pandlo. Kote penan le yek ap o vavareste: “Yob nay djas ap i rig.” 25 Oun har yon i rah tsiro kote tardo his oun o voudar gar pre kerdo vas, lan le o klido, oun pandan pre. Oun kote hatsan le pengro rayes moules ap i phoub čiddo. 26 An ko tsiro har his i boudepangre glan o voudar tardo, nashas o Ehoud peske, oun moukas kol barrengre deblen pash o foro Gilgal pal peste, oun nashas doureder oun vas an o foro Seira. 27 Oun har lo kote vas an o pralstouno them Efrayim, phourdas lo an i phourdepaskri, te kharell lo i Israelitaryen khetne o kourepaske. Oun yon djan leha i berga tele. Oun yob djas glan lende, 28 oun das gole: “Sik, avenn mange palla! O baro Devel das i Moabarya, kay t'men tele rikrenn, an t'maro vast.” Oun koy nashan le tele, leske palla pash o pani Yordan, oun dan garda ap kol platse, kay i menshe ap i vavar rig djan, oun moukan kekes vergel. 29 Oun yon dan an ko tsiro yaake 10.000 (deesh-zerya) Moabaryen moulo. Kolla his lauter zorele morsha oun čače kourepangre. Kek lendar nay nashas peske. 30 Oun yaake his i Israelitarya ap kava dives zorleder har i Moabarya. Oun 80 (orhta-deesh) bersha his kek kourepen an o them. O čačepaskro ray Shamgar 31 Oun pal leste vas o Shamgar o čačepaskro morsh. Koleskro dad his o Anat. Oun o Shamgar das 600 (shob-sheel) Filistaryen moulo savo kashteha, koleha yek i groumyen tradell. Oun ninna yob las i Israelitaryen vin dran o vast kolendar, kay lenge o djipen phares kran. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.