Bičepangre 28 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)An o them Malta 1 Har mer halauter ap o them vam, shounam, kay ko kotar them an o pani Malta kharella. 2 Kolla, kay kote djivan, lan men kamles pre. Brishin das, oun his shila. Doleske kran le i yag, oun lan men pash pende. 3 Har o Paulo kashta khetne las, oun ap i yag vitsras, vas i sap dran i kashta vin, oun dandras leske an o vast. 4 Har kol menshe ko themestar ko sap ap leskro vast dikan, penan le: “Kava hi yek, kay maras yekes. Dran o baro pani vas yob djido vin, oun kanna lell lo peskri phagi.” 5 O Paulo vitsras ko sap an i yag, oun leske djas či. 6 Koy patsan le, te vell leskri moussi pesso, oun te perell lo moules trouyel. Har yon i rah tsiro ap leste dikan, oun hayvan, kay leske či djas, rakran le vavarčandes oun penan: “Kava hi i devel.” 7 Gar dour djivas o themeskro pralstouno. Les his kote boud them. Yob kharas Publio. Kova las men pash peste triin divessa kamles pre. 8 Leskro dades his i djoungelo nasslepen an o per. Leskro tselo shero his tato, oun yob his an o čiben čiddo. O Paulo djas pash leste, mangas o Debles leske, čivas peskre vasta ap leste, oun kras les sasto. 9 Koy van ninna kol vavar nassele dran ko them pash o Pauleste, oun moukan pen sasto te krell. 10-11 Oun yon sharan men boud. Triin čon ačam kote. Oun har mer doureder ouleram, dan le men rhapen oun pipen peha. Mer ouleram doureder ap o shiffo, hoy ačas pral o vend ap ko them, hoy kharella Malta. Kava shiffo vas dran o foro Alexandria oun kharas Dioskuro. An o foro Rom 12 Mer vam an o foro Sirakus, oun ačam kote triin divessa. 13 Palle ouleram doureder an o foro Region. Oun har o vavar dives i lačo baro dourho phourdas, vam an douy divessa an o foro Puteoli. 14 Kote hatsam patslen. Kolla mangan mendar, te ačas efta divessa pash lende. Palle djam doureder an o foro Rom. 15 Oun har kol patsle an o foro Rom shounan, te vah mer, djan le dran o foro vin, te tapran le men mashkral i forya Forum Appii oun Tres-Tabernae. Har o Paulo len dikas, parkras lo pes pash o Debleste, oun las nevi zoor. 16 Har vam an o foro Rom dren, nay las peske o Paulo i isema an i kerčima. Oun i lourdo das garda ap leste. 17 Pal triin divessa das o Paulo kol pralstoune bibolden pash peste gole. Har yon lauter khetne his, penas o Paulo ap lende: “T'mer morsha, mire phrala, mare menshenge krom či, hoy čilačo his. Vitar gar rakrom djoungeles pral kova, hoy mare phoure menge penan. Oun ninna te krom lenge kek čilačepen, čivan le man stildo an o foro Yerusalem, oun dan man an i Remaryengre vasta. 18 Kol Remarya shounan, hoy penom, oun hatsan či ap mande, kay nay marans le man. Yon kaman man te djal moukell. 19 Kol bibolde kaman kova gar. Koy hounte penom me, te kamap pash o baro rayeste an o foro Rom te djal, te rakrell yob o čačepen pral mande vin. Me vom gar kate, te anap doosh ap mire menshende pre. 20 Kava kamom t'menge te penell. Doleske dom t'men gole, te venn pash mande. Mer bibolde dikah ap ko dives, kay o Devel koles bičrella, kay anell o Israel dran i bibarht vin. Ap koleste patsau me. Doleske hom kanna pandlo kol shellentsa.” 21 Penan i bibolde ap leste: “Kek dran o them Youdea činas menge i liil pral toute. Kek lendar vas pash mende, kay penas djoungelo koova pral toute. 22 Mer kamah toutar te shounell, hoy tou peneh menge. Mer djinah, te rakrenn le djoungeles pral kava nevo drom, hoy tou sikreh.” 23 Oun i bibolde oun o Paulo kran penge i dives vin, kay venn le pale khetne an koy kerčima. Har ko dives vas, van boud pash leste. Oun o Paulo penas lenge, te vas ko tsiro, kay o Devel i menshen pash peste gole della, te lell lo len dran o čilačepen vin. Oun yob sikras lende, hoy o Mose oun o Debleskre rakepangre pral o Yezouseste činan. Oun pral kova rakras o Paulo lentsa o tselo dives. 24 Boud lendar patsan leske oun penan: “Leskro hi čačo.” Vavar lendar patsan leske gar. 25 Yon čingran pral kova, hoy o Paulo penas, oun djan penge, har o Paulo kava lab penas: “Me dikau, kay kova čačo hi, hoy o Debleskro Dourho ap o Yesaya penas, te penell yob kova mare phourenge. O Debleskro Dourho penas: 26 Dja pash kol menshende oun pen lenge: I kandentsa shounenn t'mer, oun hayvenn či. I yakentsa dikenn t'mer, oun dikenn či. 27 Kol menshengre djia hi har bar, oun lengre kandentsa shounenn yon či. Lengre yaka hi pandlo, te nay dikenn yon či. Yon kamenn pengre yakentsa či te dikell, oun pengre kandentsa či te shounell. Oun pengro djiyeha kamenn le či te hayvell. Yon kamenn gar pengro phouro djipen te moukell, oun ap miro drom te djal. Doleske nay lau len gar dran o čilačepen vin. ” 28 Oun o Paulo penas: “Djinenn! Kanna vell o Debleskro lačo lab o Yezous Kristestar pash kolende, kay kek bibolde hi, oun yon shounenna.” 29 Har yob kova penas, djan i bibolde penge, oun čingran pen pral kova, hoy o Paulo lenge penas. 30 O Paulo ačas douy bersha an peskri isema, hoy yob peskre loventsa playsras, oun las lauteren pash peste pre, kay van pash leste. 31 Yob rakras lentsa pral o Debleste oun pral o djipen, hoy i patsle khetne o Debleha djivenna. Oun yob penas lenge lauter, hoy maro ray, o Yezous Kristo lenge kras. Oun les his kek traash, te penell lo kova. Oun kek vas, kay penas, te nay krell lo kova gar. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.