5. Mose 24 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)Vavar laba kol romedinenge 1 Te lell i morsh peske i romyat, oun palle hatsell lo čomone ap late, hoy kamell lo gar, oun činell lake i liil vin, an koleste tardo hi, te moukas lo lat, oun dell ko liil an lakro vast, oun tradell lat dran peskro kheer vin, 2 oun yoy djal dran leskro kheer oun vell i romni i vavar morshestar, 3-4 oun ko vavar morsh kamell lat bouder gar, oun činell lake ninna i liil, an koleste tardo hi, te moukas lo lat, oun dell les ninna an lakro vast, oun tradell lat dran peskro kheer, palle nay lell lat gar lakro ersto rom i douyto kopo. Kova nay krell lo vitar gar, te meras lakro douyto rom. Lakro ersto romeske vas li pale-čiddo. Te romedinerals lo lat i douyto kopo, vals kova djoungeles o baro Debleske. T'mer hounte krenn gar ko them pale-čiddo, kova t'maro baro Devel t'men dell, te vell lo t'menge. 5 I morsh, kay i tikno tsiro romedino hi, hounte djal gar an o kourepen, vitar gar hounte krell lo i boudi o foreske. Yek bersh nay ačell lo khere oun pash peskri romyate, te venn le barhteles. Vavar čačepaskre laba 6 Te patseh tou yekes čomone oun kameh lestar i kouč koova te lell, hoy deh leske pale ap ko tsiro, kay lo kova pale dell, hoy lo toutar patsas, palle less tou gar ko bar, koleha yob yarro krell. Kava barreha lals tou kova, hoy les djipaske hounte vell. 7 Te vell i morsh tapedo, kay i vavar Israelitares čoras oun leha krell, har te vals lo i ginlo boudepaskro, oder yob bikras les, palle hounte vell ko čorepaskro moulo dino. T'mer hounte čivenn o čilačepen mashkral t'mende vin. 8 Te lell yek t'mendar i djoungelo nasslepen ap peskro mass, hoy les pale-čiddo krell, palle denn yak, te krenn halauter yaake, har kol rashaya dran o kheer Levi t'menge penenn. Me penom lenge, hoy te krenn. Oun ap kova hounte rikrenn t'men. 9 Ma bistrenn, hoy t'maro baro Devel ap i Miryam kras ap o drom, har t'mer dran o them Egiptia vin djan. 10 Te patseh tou yekes čomone, palle djas tou gar an leskro kheer, te rodess touke vin, hoy kameh te rikrell, bis te yob pale playsras, hoy lo toutar patsas. 11 Vin glan leskro voudar ačess tou. Oun ko morsh, koles tou čomone patsal, djal dren oun anell touke čomone vin, hoy yob touke koleske dell, bis te yob kova pale pale das, hoy tou leske patsal. 12 Te hi lo i čorvelo morsh, pale čiveh tou tout gar tele koleha, hoy lo tout das. 13 Te djal o kham tele, dess tou les kova pale, te nay čivell lo pes tele an peskri plaashka, oun yob rakrell barht pral toute vin. Oun yaake hal tou an o čačepen tardo glan tiro baro Debleste. 14 Te boudrell touke i čorvelo Israelitari, ninna i vi-themari, kay djivell an tiro foro oun tiro them, hounte rikress gar leskro playsepen pale, hoy yek diveske hi. 15 Ap ko emligo dives dess tou les peskre love i boudjake, hoy lo touke boudras, glan te djas o kham tele. Yob hi čorvelo, oun les hounte vell kol love djipaske. De len leste, te dell lo gar gole ap o baro Debleste pral toute, oun yaake doosh ap toute vell. 16 I dada venn gar maredo koleske, hoy lengre čave kran. Oun i čave venn gar maredo koleske hoy lengre dada kran. Hakeno, kay kras savo čilačo koova, koleske yob merell hounte, kova vell peskri doshake maredo. 17 Te hal tou i čačepaskro, hounte dess tou ninna i vi-themares peskro čačepen, ninna i čaven kolengro dad meras. Oun kol djouvyen, kolengro rom meras. Ma le o ripen i romyatar, kolakro rom meras, te rikress les, bis te yoy peskri siyaan playsras. 18 Ma bistrenn te hans pandle boudepangre an o them Egiptia, oun te las t'men t'maro baro Devel dran o pandepen vin. Doleske penau me t'menge, te dikenn ap i čorvelende. 19 Te bistral i pandepen nevo djob ap tiro harhetikri phoub an ko tsiro, kay aneh tiro djob dren, palle djas tou gar pale, te aness les. Mouk les kolenge, kay dran i vavar them pash t'mende djivenn, ninna kol čavenge, kolengro dad meras, oun kol djouvyenge, kolengro rom meras. Koleske dell tout tiro baro Devel barht an halauter, hoy tire vasta an-taprenn. 20 Te lal tou i drake tele tiro djeteskre roukendar, palle djas tou gar pale pash kol rouka, oun rodess len tele pal vavar drake. Mouk len kolenge, kay dran i vavar them pash t'mende djivenn, ninna kol čavenge, kolengro dad meras, oun kol djouvyenge, kolengro rom meras. 21 Te lal tou i drake dren tiri molyakre roukendar, palle djas tou gar pale pash kol rouka, oun rodess len tele pal vavar drake. Mouk len kolenge, kay dran i vavar them pash t'mende djivenn, ninna kol čavenge, kolengro dad meras, oun kol djouvyenge, kolengro rom meras. 22 Ma bistrenn, te hans pandle boudepangre an o them Egiptia. Doleske penau me t'menge, te dikenn ap i čorvelende. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.