4. Mose 24 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)1 Har o Bileam kanna dikas, kay o baro Debleske kova mishto hi, te rakrell lo i barht pral o Israel vin, rodas yob gar pal i sikepen, hoy leske penell, hoy o Devel kamella, yaake har kras yob kol vavar kope. Yob rissras pes oun dikas ap o moulo tato them, 2 oun dikas kol Israelitarya, har lengre plarhtene khera tardo hi, haki bari familya peske. Oun o Debleskro dourho vas ap leste. 3 Oun yob penas kal laba: Kova penell o Bileam, koleskro dad o Beor hi. Kova penell ko morsh, kay van leske i yaka pre kerdo. 4 Kova penella, kay shounell o Debleskro rakepen. Me dikau, hoy o zorelo Devel mande sikrella. Mire yaka venn pre kerdo, te djau ap i čanga. 5 Har shoukar hi tire plarhtene khera, Yakob, kay tou djiveh, Israel. 6 Har i telstouno them, hoy vell bourhlo, har i baar pash o pani, har kol zorele rouka, hoy o baro Devel an i phoub čivas, har kol cedertikre rouka, hoy pash o pani tardo hi. 7 An o Israeleskro them hi boud pani, oun leskri phoub, kay o djob oun o gib bares venna, hi boudeder har doha pani. Leskro baro ray vell bareder har o Agag. Oun leskro them oun leskre menshe venn zorleder har i vavar menshe troul lende. 8 O baro Devel anas len vin dran o them Egiptia, oun kourell pes lenge har i divyo gouroum. Yon rhan kol menshen, kay len palla lenna, oun denn lengre kokale paash, oun denn len moulo karye. 9 O Israel čivas pes tele har i bari margodja, ava, har i terni bari margodja. Kek kamell lat pre djangrell. Barht oun zoor vell koles, kay rakrell i barht pral toute vin, Israel! Oun bibarht vell ap koleste, kay rakrell i bibarht vin pral toute. 10 Koy vas o Balak rhoyedo ap o Bileam. Oun yob das i vasta khetne, oun penas ap leste: “Me dom tout gole, te rakress i bibarht vin pral kolende, kay man pre rhana. Oun dik, tou rakral triin kope i barht pral lende vin. 11 Dja kanna touke! Dja an tiro them! Me kamom te dap tout boud bravlepen. O baro Devel kamas gar te dap tout bravlepen.” O Bileam dikell, hoy vella 12 Koy penas o Bileam ap leste: “Penom me gar ap tire morshende, kolen pash mande bičral: 13 Ninna te dell man o Balak peskro kheer pherdo roup oun sonakay, nay čivau me gar o Debleskro lab ap i rig. Me nay rakrau gar lačepen oun čilačepen har me kamau. Hoy o baro Devel rakrella, kova rakrau ninna. 14 Oun kanna djau pash mire menshende. Glan kova kamau touke te penell, hoy kal menshe tire menshenge krenna an o tsiro, hoy vella!” 15 Oun yob penas kal laba: Kova penell o Bileam, koleskro dad o Beor hi. Kova penell ko morsh, kay van leske i yaka pre kerdo. 16 Kova penell, kay shounell o Debleskro rakepen, oun koon djinella, hoy ko pralstouno krella. Me dikau, hoy o zorelo Devel mange sikrell. Mire yaka venn pre kerdo, te djau ap i čanga. 17 Me dikau yekes. Kova hi kanna gar koy. Doural dikau les. Dran o Yakob vell yek, kay djal pre har i bolepaskri momeli. Dran o Israel vell i baro ray, oun dell i Moabarya khetne. Oun kol morshenge, kay venna pal o Set, dell lo ap o shero. 18 O tselo them Seir lell yob peske, ko them, kay djivenn i Edomarya, kolla, kay kamenn o Israel pre te rhal. O Israel hi zorleder har yon. 19 Dran o Yakob vell kova, koles penepaske hi, oun marell ninna kolen, kay pral ačan an lengre forya. 20 Oun har o Bileam kol Amalekarya dikas, penas lo kal laba: “Amalek hi ko pralstouno mashkral kol natsyone. Ninna yob vell maredo an ko tsiro, hoy vella.” 21 Oun har yob kol Kenarya dikas, penas lo kal laba: “Zorelo hi tiro kheer. Oun tou kral tiro kheer har i čirklengro kheer pral ap i zorelo oun baro bar. 22 Ninna tou, o Kayn, veh maredo. Oun ap ko tsiro anell o Assour tout pandlo krik.” 23 Oun yob rakras pale oun penas kal laba: “Koon ačell djido ap ko tsiro, kay krell o Devel kova? 24 Oun shiffe venna dran o them Kittim oun anenn lourden, kay perenn an i themma Assour oun Eber. Pal halauter djal ninna Kittim paash.” 25 Oun o Bileam hadas pes oun djas kote, oun vas pale an peskro them. Oun o Balak djas peskro drom. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.