2. Samuel 15 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O Absalom kamell baro ray te vell 1 Oun koy pal vas kova yaake, kay o Absalom peske i vourdin las, oun graya, oun paash-sheel morshen, kay nashan glan leste. 2 Ninna djas o Absalom taysarlake ap o drom, oun vas pash o foreskro voudar. Oun te his yekes čingepen i vavareha oun doleske pash o baro rayeste djas, te rakrell yob o čačepen pral lende vin, palle das o Absalom les pash peste gole, oun poučas: “Dran havo foro hal tou?” Oun te penas kova: “Tiro boudepaskro hi kalla oun kolla menshendar dran Israel”, 3 koy penas o Absalom ap leste: “Dikau, tou hal an o čačepen an kava koova. Oun kek hi pash o baro rayeste, kay shounell tout. 4 Har kamoms, te voms me čačepaskro ray an o them! Me doms hakenes peskro čačepen, kay vals pash mande, te hi lo an o čingepen i vavareha.” 5 Oun te vas yek pash o Absalomeste, oun kamas pes glan leste tele vitsrell, tapras les lo trouyel oun čoumras les. 6 Yaake kras o Absalom hakeneha an Israel, kay kamas pash o baro rayeste te djal, te krell lo o čačepen pral leste vin. Yaake čoras o Absalom kol djia kol morshendar an Israel. 7 Pal star bersha penas o Absalom ap o baro rayeste: “Me kamau an o foro Hebron te djal, te dap o baro Debleste kova, hoy dom man sovel, te dap les. 8 Har homs an o foro Geshour an o them Syria dom man sovel oun penom: Te anell man o baro Devel pale pale an o foro Yerusalem, kamau man pash o Debleste te parkrell oun les an-mangell.” 9 Oun o baro ray penas ap leste: “Dja o Debleha!” Oun o Absalom djas an o foro Hebron. 10 Čorrhanes bičras yob morshen an o tselo them Israel trouyel, oun moukas lenge te penell: “T'mer te shounenn, te phourdell yek ap i bari phourdepaskri, palle denn gole: O Absalom vas baro ray pral o foro Hebron!” 11 Douy-sheel morsha djan o Absalomeha dran o foro Yerusalem. Kolenge vas penlo, te djan le pash o rhapen, hoy o Absalom kamas te krell. Oun yon djan kek čilačepah leha, oun djinan či kolestar, hoy o Absalom čorrhanes kras. O David hounte nashell peske dran o foro Yerusalem 12 Oun o Absalom anas firhen, te venn le rhačedo o Debleske. An o foro Gilo djivas o Davideskro rakepaskro, o Ahitofel. Koles moukas o Absalom ninna pash peste te anell. Oun kol morsha, kay djan o Absalomeha, van boud oun boudeder. Yaake van kolla boud, kay čivan pen čorrhanes leha khetne. 13 Koy vas yek oun penas o Davideske: “Hakeneskro dji an o tselo Israel djal pal o Absalomeste.” 14 O David penas ap peskre an-dikle morshende, kay pash leste an o foro Yerusalem his: “Nashas menge! Mer nay tserdah men gar kokres dran o Absalomeskre vasta. Krenn sik, te ham krik, te vell lo! Te taprell lo men, anell lo bibarht pral mende, oun dell kol menshen an o foro o rhareha moulo!” 15 Koy penan o baro rayeskre an-dikle morsha ap leste: “Tou hal maro ray, oun mer ham tire boudepangre. Mer krah yaake har tou, baro ray, kameh.” 16 Oun o baro ray djas vin dran o foro Yerusalem, oun leskre romya, čave oun boudepangre djan leske palla. Kokres deesh peskre djouvyendar moukas o baro ray an o kheer, te denn yon garda koy pre. 17 Oun har o baro ray oun kol tsele menshe, kay leske palla djan, vin van, ačan yon i kotar doureder tardo. 18 Oun leskre tsele lourde djan ap leskre douy rigya, ninna i tsele Kretarya oun i tsele Pletarya. Kolla dran o foro Gat djan glan leste. Kolla his shob-sheel morsha, kay leske dran o foro Gat palla djan. 19 Oun o baro ray penas ap o Itay, ko morsh dran o foro Gat: “Hoske djah tou mentsa? Risse trouyel oun ač pash ko nevo baro rayeste. Tou hal i vi-themari, oun dran tiro them val tou pash mende anlo. 20 Taysar val tou, oun kay dives nashals touke mentsa kay oun koy? Me djinau gar, kay te djap. Risse trouyel oun le kol vavaren dran Gat touha. Lačepen oun čačepen mou vell ap tiro drom!” 21 O Itay penas ap o baro rayeste: “Me dau man sovel pash o djido Debleste: Yaake har čačo hi, kay tou, miro baro ray, djiveh, me, tiro boudepaskro, djau touha, kay tou ninna djah. Hi mange yek, te merau oder te ačau djido.” 22 “Mishto”, penas o David. “Palle am oun dja glan mande vergel!” Koy djas o Itay, ko morsh dran Gat, glan leste vergel, ninna leskre tsele morsha oun kol tsele djouvya oun čave, kay pash lende his. 23 Oun lauter, kay pale ačan, rovan zoreles, har kol tsele lourde glan leste vergel djan. Oun o baro ray djas vergel ko tikno pani Kidron. Oun khetne leha djan kol tsele lourde doureder ap ko drom, kay djal an ko moulo them. 24 Oun ninna o rashay, o Zadok, his koy pashel, khetne kol tsele Levitarya. Oun yon hidjran o morhton, kay o Debleskre deesh laba dren hi. Oun pal o pani Kidron čivan le ko morhton tele ap i phoub oun hadan les pale pre har i tsele lourde dran o foro vergel o pani van. Oun o rashay Abyatar his ninna koy. 25 Palle penas o baro ray ap o Zadok: “An ko morhton an o foro pale pale. Te kamell o baro Devel mange lačes te vell, anell yob man pale pale, te dikap ko morhton pale oun o kheer, kay lo tardo hi. 26 Te penell yob Tou hal gar lačo an mire yaka, palle nay krell lo mantsa, hoy leske mishto hi.” 27 Oun o baro ray penas ap o rashayeste Zadok: “Tou oun o Abyatar, djan pale an o foro an o lačepen, tou oun tiro čavo, o Ahimaaz, oun o Abyatar oun leskro čavo, o Yonatan. 28 Shoun, me kamau te ačell an o moulo them pash o pani Yordan, bis te shounau t'mendar.” 29 Yaake anan o Zadok oun o Abyatar o morhton, kay o Debleskre deesh laba dren hi, pale an o foro Yerusalem, oun ačan koy. 30 O David djas ap o djeteskri berga oun rovas. Oun leskro shero his čakedo. Oun yob djas pirkenes. Ninna kol tsele menshe, kay hi pash leste, kolengro shero his čakedo. Yon djan pre oun rovan. 31 Oun har o Davideske penlo vas, kay o Ahitofel ap o Absalomeste rikrell, penas yob: “Baro Devel, kre te patsell hakeno, kay kova, hoy o Ahitofel penell, dinlepen hi!” 32 Oun o David vas pral ap i berga, kote, kay o Devel an-mangedo vella. Kote tapras lo peskro males, o Houshay, i menshendar Arki. Les his i paashno ripen ap leste oun čik ap leskro shero. 33 Oun o David penas ap leste: “Ma dja mantsa! Te djah tou mantsa, nay vals tou har i bar ap miri heri. 34 Dja pale an o foro, oun pen ap o Absalomeste: Me kamau tiro boudepaskro te vell, yaake har homs tiro dadeskro boudepaskro. Hal tou yaake pash o Absalomeste tardo, nay peneh tou, kay kova gar mishto hi, hoy o Ahitofel penell. 35 Ninna kol rashaya, o Zadok oun o Abyatar, hi touha an o foro. Lauter, hoy tou dran o baro rayeskro kheer shouneh, peness tou kolende. 36 Pash lende hi lengre douy čave, o Ahimaaz, oun o Yonatan. Kolla nay phoukrenn mange lauter, hoy t'mer shounenna.” 37 Yaake vas o Houshay, o Davideskro maal, an o foro, har djas o Absalom an o foro Yerusalem dren. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.