2. Rajengro liil 23 - O Debleskro Lab 2024 (Sinte-Manouche)O Yosia penell, te mangenn i Israelitarya bouder gar i vavar deblen an 1 Oun o baro ray, o Yosia, bičras peskre bičepangre, oun moukas i tsele phoureder an o them Youda oun an o foro Yerusalem pash peste khetne gole te dell. 2 Oun yob djas pral an o baro Debleskro kheer. Oun khetne leha djan i tsele morsha dran o them Youda oun i tsele menshe, kay djivan an o foro Yerusalem, i rashaya oun o Debleskre rakepangre oun kol vavar menshe, tikne oun bare. Oun kote moukas lo glan lende i tsele laba te draverell dran ko liil, hoy an o baro Debleskro kheer hatslo vas, kay činlo hi, hoy o Devel peskre menshendar kamella. 3 Oun o baro ray his ap ko pralstouno kotar tardo glan o Debleskro kheer oun das o baro Debleste peskro lab, te djan le ap o Debleskro drom, oun rikrenn leskre laba, oun djivenn yaake, har yob len sikras oun pal leskro čačepen. Pengro tselo djiyeha oun pengri tseli zoryah kaman le pal kal laba te djivenn, hoy o Devel len das, oun hoy an kava liil činlo hi. Oun i tsele menshe pandan pen an pengro lab, te rikrenn le kova, hoy an o liil činlo hi. 4 Oun o baro ray penas o pralstouno rashayeske Hilkiya oun vavar bare rashayenge, oun kolenge, kay denn garda ap o voudar, te vitsrenn le dran o baro Debleskro kheer kol tsele koola vin, hoy kol deblenge Baal oun Ashera oun kol tsele bolepangre momelenge kerdo van. Oun yob moukas halauter te rhačrell an i yag, vin glan o foro Yerusalem an o telstouno them, hoy kharell Kidron. Oun i yagakri čik moukas lo an o foro Betel te anell. 5 Oun yob bičras i rashayen krik, kay i moule deblenge boudrenn, oun kolen i bare raya pral o them Youda moukan te vell, te rhačrenn le soungepaskro koova ap i moulne platse an i forya an o them Youda oun troul o foro Yerusalem. Kol moule debla, kolenge rhačran le soungepaskro koova, his: o Baal, o kham oun o čon, oun i tsele bolepangre momlia. 6 Oun o Yosia moukas koy kashteni debletsa Ashera dran o baro Debleskro kheer te anell glan o foro Yerusalem pash ko tikno pani, kay kharell Kidron. Oun kote moukas lo lat te rhačrell. Oun hoy latar pral ačas, moukas lo tiknes te krell har phoubyakri čik, oun čivas kova khetne koy yagakri čik ap o handako, kay i čorvele paskedo van. 7 Oun yob moukas kol tsele loubyengre khera tele te phagell, kay pash o baro Debleskro kheer tardo his. An kol khera kran i djouvya ripya i Asherake. 8 Oun yob moukas i tsele rashayen dran o them Youda an o foro Yerusalem te vell, oun kras i moulne platse pale-čiddo, kay i rashaya i moule deblenge soungepaskro koova rhačran. Kova kras lo an o tselo them mank o foro Geba oun o foro Beersheba. Oun yob phagas koy rhačepaskri tele, hoy his tardo glan ko voudar, hoy o moskro, o Yosua, kras, ap i servi rig, te vell yek an o foro dren. 9 Kol rashaya, kay kol rhorhene deblenge boudran, nay rhan ko maro, kay kek shoutlo yarro dren hi, khetne i vavar rashayentsa. Yon hounte rhačrenn kek firhen ap koy sasterni rhačepaskri o baro Deblestar an o foro Yerusalem. 10 O Yosia kras ninna koy platsa pale-čiddo, hoy kharella Tofet, oun hi an i tala Hinnom čiddo. Kova kras lo, te nay rhačrell kek peskro čaves vitar gar peskri čay an i yag o rhorheno debleske Molok. 11 Oun yob moukas i grayen krik te anell oun i vourdya te rhačrell, kolen i bare raya pral o them Youda koy anan, te mangenn le o kham an. Kol graya oun kol vourdya his tardo ap i platsa glan o baro Debleskro kheer, pash koy isema, kay djivas o pralstouno, o Natan-Melek. 12 Oun yob kras kol rhačepangre paash, hoy pral ap o kheer koy tardo his, kay o Ahases leskri isema his. Kol rhačepangren moukan i bare raya pral o them Youda te krell. Ninna kolla, kay o Manasse kras, phagas lo tele. Kolla his tardo ap kol douy platse glan o baro Debleskro kheer. Oun o Yosia djas koy oun vitsras lengri čik an ko tikno pani, hoy kharell Kidron. 13 Ninna kras lo kol moulne platse pale-čiddo, hoy kras o Salomo, ko baro ray pral Israel. Kolla his tardo ap koy rig o forestar Yerusalem, kay o kham pre-djal, ap i čači rig o djeteskri bergatar. O Salomo kras len, te venn kote kol djoungele moule debla an-mangedo: i Astarte, koy debletsa dran Sidon; oun o Kemosh, ko devel dran o them Moab; oun o Milkom, ko devel dran o them Ammon. 14 Yob phagas kol bare barra paash, hoy le pengre deblenge pre-čivan, oun das kol figure tele, hoy sikran i Ashera. Oun kote, kay le tardo his, vitsras lo menshengre kokale pre. 15 Ninna koy moulni platsa an Betel kras lo paash, hoy o Yerobeam, ko Nebateskro čavo kras, te anell lo o Israel o baro Debleskro dromestar tele. Koy rhačepaskri phagas lo tele, das lakre barra paash oun kras len yaake tiknes, te van le phoubyakri čik. Oun i figura, hoy sikras i debletsa Ashera, rhačras lo pre. 16 Glan kova dikas o Yosia trouyel oun dikas i handako ap koy berga, oun bičras koy oun moukas i moulengre kokale vin te lell oun rhačras len ap i rhačepaskri oun kras lat pale-čiddo, yaake har o baro Debleskro rakepaskro vin kharas. 17 Oun yob dikas pes trouyel oun poučas: “Koon hi kote paskedo?” Oun i menshe dran o foro penan ap leste: “Kote hi ko Debleskro morsh paskedo, kay dran o them Youda vas, oun vi-kharas, hoy tou kral ap kay rhačepaskri kate an Betel.” 18 Oun yob penas: “Moukenn les čiddo! Kek t'mendar hounte lell leskre kokale vin!” Yaake ačan leskre kokale čiddo, ninna kol kokale ko Debleskro rakepaskrestar, kay vas dran Samaria. 19 Oun o Yosia las ninna i mangepaskre khera an i forya an o them Samaria krik. Kolen kran i bare raya pral o them Israel, te krenn le o baro Debles rhoyedo. Oun o Yosia kras halauter yaake har lo kova an o foro Betel kras. 20 Oun moukas i tsele rashayen, kay i moule deblenge boudran, te marell ap lengre rhačepangre, oun rhačras menshengre kokale koy pre. Oun palle vas lo pale an o foro Yerusalem. Ko rhapen, hoy kharell Passa 21 Oun o baro ray, o Yosia, moukas i menshenge zoreles te penell: “Krenn t'maro baro Debleske ko rhapen, hoy kharell Passa, yaake har činlo hi an ko liil, kay tardo hi, hoy o Devel peskre menshendar kamella!” 22 Oun kek Passa vas yaake rikedo har kava, hoy yon kanna kran, gar an ko tsiro, kay i čačepangre raya i menshenge an Israel o čačepen penan, oun vitar gar an ko tsiro pal lende, kay bare raya pral o Israel oun o pral o Youda his. 23 Kava rhapen Passa vas o baro Debleske rikedo an o deesh-te-orhtato bersh o baro rayestar Yosia an o foro Yerusalem. 24 Ninna tradas o Yosia i tsele dravepangren krik, oun kolen, kay i moulen poučenn, oun moukas i khereskre deblen oun i vavar rhorhene deblen krik te anell dran o them Youda oun dran o foro Yerusalem. Kova kras lo, te vell halauter yaake kerdo, har činlo hi an ko liil, kay lenge o Debleskro drom siklo vell, – ko liil, hoy o rashay Hilkiya an o baro Debleskro kheer hatsas. 25 Kek baro ray his glan leste, kay vas yaake har o Yosia pash o baro Debleste peskro tselo djiyeha oun peskro tselo djipah oun peskri tseli zoryah, oun djivas yaake har an o Moseskre lila činlo hi. Oun pal leste his vitar kek har yob. 26 Ninna te kras o Yosia kova lauter, moukas o baro Devel gar tele peskri rholyah, hoy les his pral o them Youda, fothe rhoyras les ko tselo djoungelo koova, hoy o Manasse kras. 27 Oun o baro Devel penas: “Me kamau ninna i menshen dran o them Youda mandar krik te čivell, yaake har me kolen dran o them Israel mandar krik čivom. Oun kamau kava foro pale te čivell, kava foro Yerusalem, hoy me mange vi-rodom, oun ko kheer, kolestar me penom: Kamoms te mangenn le man kote an.” 28 Ko tselo vavar koova, hoy pral o Yosia penepaske hi, oun halauter, hoy lo kras, kova hi činlo an o familyakro liil o bare rayendar pral o them Youda. O Yosia merell 29 An ko tsiro djas o Farao Neko, ko baro ray pral o them Egiptia, pral pash ko pani, hoy kharella Eufrat, te kourell lo pes o baro rayeha pral o them Assour. Oun o baro ray Yosia čivas pes leske an o drom. Oun o Neko maras les pash o foro Megiddo, har lo les dikas. 30 Oun i morsha, kay pash leste his, čivan ko moules ap o vourdin oun anan les dran Megiddo vin an o foro Yerusalem, oun paskran les an leskro moulengro kheer. Oun i morsha dran o them Youda kharan leskro čaves, o Yoakaz, oun čoran makepaskro djet pral leste, te vell yob lengro baro ray pal leskro dadeste. O Yoakaz oun o Yoyakim dran Youda 31 Biish-te-triin (23) bersh his o Yoakaz phouro, har lo baro ray vas. Oun yob his triin čonna baro ray an o foro Yerusalem. Leskri day kharas Hamoutal. Lakro dad his o Yirmeya dran Libna. 32 Oun yob kras, hoy čilačo hi glan o baro Debleskre yaka, yaake har leskre phoure kran. 33 O Farao Neko čivas les stildes an o foro Ribla an o them Hamat, te ačell lo bouder gar baro ray an o foro Yerusalem. Oun yob čivas i siyaan ap o them: 70 (efta-deesh) centnarya roup oun 35 (triyanda te panč) kilogramme sonakay. 34 Oun o Farao Neko kras, te vell o Yosiyeskro čavo, o Elyakim, baro ray pal leskro dadeste Yosia. Oun das les i vavar lab oun kharas les Yoyakim. Leskro phrales, o Yoakaz, las lo peha oun anas les an o them Egiptia; kote meras lo. 35 Oun o Yoyakim das o roup oun o sonakay o Faraeske. Doleske hounte čivas lo i siyaan ap o them, te nay anell lo kol love khetne, hoy o Farao kamella. Hakenestar dran o them las lo yaake boud roup oun sonakay dren, har koles bravlepen hi, te nay dell lo les o Farao Neko. 36 Biish-te-panč bersh phouro his o Yoyakim, har lo baro ray vas; oun yob his deesh-te-yek bersh baro ray an o foro Yerusalem. Leskri day kharas Sebouda. Lakro dad his o Pedaya dran Ruma. 37 Oun yob kras, hoy čilačo his glan o baro Debleskre yaka, yaake har leskre phoure kran. |
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
Romanes-Arbeit Marburg e.V.