Sv. Matevž 8 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

VIII. TÁL. I. Od gobavca i Kapernaumskoga stotnika 1–13. II. Petrovo punico i vnôge drüge zvráči 14–17. III. Guči z dvöma od svojega nasledüvanja 18–22. IV. Ftiša môrje 23–27. V. Od Gergezenuški vragometni i svinj njihovi 28–34. I.

¹ Gda bi pa on doli goré šô, nasledüvalo ga je vnožina lüdstva.

² I ovo eden gobavec pridôči, molo ga je erkôči: Gospodne, či ščéš, moreš me očistiti.

³ I vö vtégnovši rokô, dotekno se ga je Jezuš, erkôči: Ščém očisti se. I preci je očiščena goba njegova.

⁴ I velí njemi Jezuš: vidi da nikomi ne povêš; nego idi pokáži se popi, i nesi gori on dár, šteroga je zapovedao Môšeš, na svedôstvo njim.

⁵ Gda bi pa Jezuš notri v Kapernaum šô, pristôpo je k njemi eden stotnik proséči ga.

⁶ I erkôči: Gospodne, sluga moj leži v hiži mojoj z žlakom vdárjeni, i jáko se mantrá.

⁷ I velí njemi Jezuš: jas bom šô, i zvráčim ga.

⁸ I odgovoréči te stotnik erkao je: Gospodne, nej sam vrêden, ka bi pod mojo strêho šô; nego samo edno réč povej, i ozdrávi sluga moj.

⁹ Ár sem i jas pod oblástjom bodôči človek, ki pod sebom mám vitéze: i či erčém etomi, idi, ino ide; i drügomi, prídi, i príde; i slugi mojemi, čini eto, i včiní.

¹⁰ Slišavši pa eta Jezuš, čüdüvao se je, i erkao je tim nasledüvajôčim: zaistino velím vám, niti vu Izráeli sem tákše vere nej naišao.

¹¹ Velím pa vám: kâ vnôgi od sunčenoga zhoda prído, i doli si sédejo z Abrahámom, i z Ižakom, ino z Jákobom, vu Králevstvi Nebeskom.

¹² Sinovje etoga Králevstva se pa vö vržejo na vünêšnjo kmico: tam bode jôkanje i zobno škripanje.

¹³ I erkao je Jezuš tomi stotniki: idi i, liki si vervao, tak ti bojdi. I ozdravo je sluga njegov vu onoj vöri.

II.

¹⁴ I gda bi prišao Jezuš vi Petrovo hižo, vido je punico njegovo ležéčo vu tréšliki.

¹⁵ I dotekno se je nje rôke, i nihála jo je tréšlika: i gori je stánola, i slüžila njim je.

¹⁶ Gda bi pa večér grátao, prinesli so njemivragometne vnôge; i vö je vrgao te dühé li z rečjom, i vse, ki so se hüdô meli, je zvráčo.

¹⁷ Da bi se spunilo, ka je povêdano po Ežaiáši proroki govoréčem: on je nemočnosti naše na sé vzéo, i betege naše je on noso.

III.

¹⁸ Gda bi pa Jezuš vido vnogo lüdstva okoli sébe, zapovedao je vučeníkom idti prêk môrja.

¹⁹ I pristôpivši eden pisáč erkao njemi je: vučitel! nasledüvao te bodem, kamakoli boš šô.

²⁰ I velí njemi Jezuš: lisice lüknje májo, i ftice nebeske gnêzda; Sin človeči pa nêma, gde bi si glávô nagno.

²¹ Drügi njemi je pa z vučeníkov njegovi erkao: Gospodne, dopüsti mi prvle nazá domô idti, i pokopati očo mojega.

²² Jezuš njemi je pa erkao: nasledüj mené, i niháj tim mrtvim pokápati svoje mrtve.

IV.

²³ I gda bi on stôpo vu ládjo, nasle üvali so ga vučenícke njegovi.

²⁴ I ovo veliko zburkanje je postanolo vu môrji tak, da bi se ládja pokrivala od válovja; on je pa spáo.

²⁵ I pristôpivši vučenicke njegovi, obüdili so ga, govoréči: Gospodne, zdrži nás, pogíbamo.

²⁶ I velí njim: ka se bojíte? maloverci! Teda gori stanovši poprêto se je vötrom i môrji: i včinjeno je veliko ftišanje.

²⁷ Lüdjé so pa čüdivali govoréči: kákši je ete, kâ so njemi i vötrovje i môrje pokorni?

V.

²⁸ I gda bi prêk prišao vu Gergezenušov držélo, pribêžala sta k njemi dvá vragometna, z grobov vö idôča, besna jáko, tak, da je nišče nêmogao hoditi po pôti onoj.

²⁹ I ovo kríčala sta govoréča: ka je nám z tebom Jezuš, Sin Boži? prišao si pred cajtom mantrati nás?

³⁰ Bio je pa daleč od njih eden veliki šereg svinj, štere so se tam pasle.

³¹ Ti vrazjé so ga pa prosili govoréči: či nás vö vržeš; dopüsti nám idti v te šereg svinj.

³² I erkao njim je: idte. Oni pa vö idôči, šli so vu te šereg svinj. I ovo gnao se je ves šereg ti svinj na skakô vu môrje, i zginole so vu vodáj.

³³ Šteri so je pa pasli, odbêžali so; i pridôči v mesto, oznanili so vsa, i od ti vragometni.

³⁴ I ovo vse mesto je vöšlo pred Jezuša, i geto so ga vidili, prosili so ga, naj odide ž njihoví krajin.