Sv. Matevž 6 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

VI. TÁL. I. Almoštvo 1–4. II. Molitev 5–15. III. Post 16–18. IV. Kintš 19–23. V. Skrblivost 24–34. I.

¹ Kebzüjte, álmoštvo vaše ne činte pred lüdmi; naj se od njih vidíte: drügači nájema nêmate pri Oči vašem, šteri je vu nebésaj.

² Gda pa činiš álmoštvo: ne tromböntaj pred tebom, liki skazlivci činijo vu správiščaj, i na vilicaj; naj se dičijo od lüdi. Zaistino velím vám: prijali so nájem svoj.

³ Ti pa tak čini álmoštvo: naj nezna lêva tvoja, ka čini dêsna tvoja.

⁴ Naj bode tvoje álmoštvo vu skrivnom mesti, i Oča tvoj, ki vidi vu skrivno, on ti povrné vu očivesnom.

II.

⁵ I, gda moliš, ne bojdi, liki skazlívci. Ár lübijo vu správiščaj i na vogláj vilic stojéči moliti: naj se vidijo od lüdi. Zaistino velím vám: kâ so vzéli nájem svoj.

⁶ Ti pa, gda moliš, idi notri v kámro tvojo i doli zapri dveri tvoje, i moli Očo tvojega vu skrivnom, i Oča tvoj vidôči vu skrivnom, povrné ti vu očivosnom.

⁷ Moléči pa ne bojdite vnogogučéči, liki poganje. Ár štimajo, kâ se vu svojem vnogom gúčanji poslühnejo.

⁸ Záto ne priglihávajte se k njim. Ár zná Oča vaš, štera potrebüjete, prvle, liki ga vi prosite.

⁹ Záto vi etak molte: Oča naš, ki si vu nebésaj. Svéti se Imé Tvoje.

¹⁰ Prídi Králevstvo Tvoje: bojdi vola Tvoja, kako je vu Nébi tak i na Zemli.

¹¹ Krüha našega vsakdenéšnjega dáj nam ga dnes.

¹² I odpüsti nám dugé naše, kako i mi odpüščamo dužníkom našim.

¹³ I nevpelaj nás vu sküšávanje: nego oslôbodi nás od hüdoga. Ár je tvoje Králevstvo, i môč, i dika na veke. Amen.

¹⁴ Ár, či odpüstíte lüdém prestoplenjé njihovo, odpüstí i vám Oča vaš nebeski.

¹⁵ Či pa ne odpüstíte lüdém prestoplenjá njihova: ni Oča vaš ne odpüsti vám prestoplenjá vaša.

III.

¹⁶ Gda se pa postite: ne bojdte, liki skazlívci, žalostnoga obráza. Ár zgrdijo svoja lica: naj se vidijo od lüdi; kâ se postijo. Zaistino velím vam: kâ so vzeli nájem svoj.

¹⁷ Ti pa, gda se postiš, namaži tvojo glavô, i líce tvoje muj.

¹⁸ Naj se ne vídiš lüdém ka se postiš: nego Oči tvojemi, šteri je vu skrivnom: i Oča tvoj, ki vu skrivno gléda, povrné ti vu očivesnom.

IV.

¹⁹ Ne správlajte si kinče na zemli, gde je mol i erja skvari, i gde je tatjé podkopajo i vkrádnejo.

²⁰ Správlajte si pa kinče vu Nébi: gde je ni mol, ni erja ne skvari, i gde je tatjé ne podkopajo, niti je ne vkrádnejo.

²¹ Ár, gde je kinč vaš, tam je i srce vaše.

²² Posvêt têla je okô. Záto, či bode okô tvoje prôsto, cêlo têlo tvoje svetlo bode.

²³ Či pa okô tvoje bode hüdo: cêlo têlo tvoje kmično bode. Či je záto tá svetlost, štera je v tebi, kmica: ta kmica kelika bode?

V.

²⁴ Nišče nemre dvöma Gospôdoma slüžiti. Ár ali ednoga bode odürjávao, i toga drügoga lübo, ali se k ednomi pridrüži, i toga drügoga zavrže. Ne morete Bôgi slüžiti i mammoni.

²⁵ Záto velím vám: ne skrbte se za žítek vaš, ka bodte jeli, i ka bodte pilí: niti za têlo vaše, ka bodte obláčali. Nej je žítek več, liki hrána, i têlo, liki oblečalo?

²⁶ Glédajte na ftice nebeske: one ne sêjajo, ni ne ženjajo, niti ne správlajo vu škegnje; i dönok Oča vaš nebeski njé hráni. Nê ste ví vnogo poglavitêši od njih?

²⁷ Što pa z vás skrblivajôč more pridati k Visokosti svojoj eden lakét?

²⁸ I za oblečalo ka se skrbite? včite se: liliomi polski kakda rastéjo; ne delajo, ní ne predéjo.

²⁹ Velím pa vám: kâ se je ni Šalamon vu vsoj díki svojoj nê tak obláčao; kak edno z eti.

³⁰ Či pa trávo polsko, štera dnes jeste, a vütro se pa v péč vrže, Bôg tak obláča; nêli vás zvnôgim bole, maloverci?

³¹ Ne skrbte se tak govoréči: ka bomo jeli? i ka bomo pili? ali, ka bomo oblačali?

³² Ár vsa eta poganje spitávajo: ár zná Oča vaš nebeski, kâ ví vsa eta potrebüjete.

³³ Iščite pa prvo králevstvo Bože, i pravico njegovo; i eta vsa se vám privržejo.

³⁴ Ne skrbte se záto na ütrášnji dén; ár ütrášnji dén se bode skrbo za svoja. Zadosta je dnévi hüdôba njegova.