Sv. Matevž 3 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

III. TÁL. I. Predganje i krst Ivanov 1–12. II. Kristušovo okrstšávanje 13–17. I.

¹ Vu oni dnévi prišao je Ivan krstitel predgajôči vu püščávi Judee.

² I govoreči: povrnte se; ár se je približalo Králevstvo nebesko.

³ Ár je eto, ka, je povêdano od Ežaiáša proroka govoréčega: glás kričéčega vu püščávi, napravlajte pôt Gospodnovo, rávne činte steze njegove.

⁴ On pa, Ivan, je meo odetel svojo z gomilskoga kosminja i remeni pojás okôli ledevjôv svoji: njegova hrána je pa bila, kobiice i polski méd.

⁵ Teda je vö šô k njemi Jerušalem, i vsa Judea, i vse okôli Jordáná ležajôče držéle.

⁶ I okrsčávali so se v Jordáni od njega, vadlüvajôči grêhe svoje.

⁷ Gda bi pa vido vnôge z Farizeušov i z Sadduceušov prihájajôče k svojemi krsti, erkao njim je: zleženjé vipere, što vám je pokázao bèžati od prišestne srditosti?

⁸ Prinášajte záto sád vrêdni pokôre.

⁹ I ne štímate ešče kâ bi pravili vu sebi: očo mámo Abraháma. Ár velim vám, kâ je zmožen Bôg z etoga kaménja zbüditi sini Abrahámi.

¹⁰ Že je pa i sekera na korenjé drevja položena. Záto vsáko drêvo, štero ne prináša dobroga sáda, se vö vsečé, i na ogen vrže.

¹¹ Jas istina krstšávam vás vu vodi na pokôro: ki pa za menom pride, močnêši je od méne, šteroga šôlincov sem nej vrêden nositi; on bode vás krstšávao v Svétom Dühi, i v ognji.

¹² Šteri má vejačo vu rôki svojoj, i ščisti gümno svoje, i vküp správi pšenico svojo v škegen; pleve pa zežgé z nevgašenim ognjom.

II.

¹³ Teda je prišao Jezuš od Galilee k Jordáni k Ivani da bise krsto od njega.

¹⁴ Ivan se je pa odgovárjao erkôči: meni se je potrêbno od tébe krstiti, i ti kmeni prihájaš?

¹⁵ Odgovoréči pa Jezuš erkao njemi je: niháj zdâ; ár se tak dostája náj spuniti vso pravic o. Teda ga je püsto.

¹⁶ I okrsčen Jezuš preci je gori šô, od vodé: i ovo, odprla so se njemi nebésa, i vido je Dühá Božega doli idôčega, liki golôba, i idôčega na njega.

¹⁷ I ovo glás z nebés govoréči: ete je Sin moj, te lübléni: v kom se mi je dopadnolo.