Sv. Matevž 18 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XVIII. TÁL. I. Od poniznosti i spáke 1–11. II. Od Bože vôle k grêšnikom 12–14. III. Od zmérjenjá 15–23. IV. Od 10.000 talentomov dužnoga sluga 24–35. I.

¹ Vu onoj vöri pristôpili so vučenícke k Jezuši erkôči: što je te naj vékši v Králevstvi Nebeskom?

² I prizvavši Jezuš edno dête, postavo je je na srêdi med njimi.

³ I erkao je: zaistino velim vám; či se ne obrnéte i bodete, liki deca; z nikakšim tálom ne pridete vu Králevstvo Nebesko.

⁴ Šterikoli se záto ponízi, liki eto dête; té náj vékši bode v Králevstvi Nebeskom.

⁵ I, šterikoli gori vzeme tákše dête vu iméni mojem, mené vzeme gori.

⁶ Šteri pa spáči edno náj ménše z eti vervajôči vu meni: bole bi njemi bilô, dabi njemi mlinski kamen zvézali na šinjek njegov, ino bi se vtôpo vu môrskoj globočíni.

⁷ Jaj etomi svêti za volo spáke. Ár moro pridti spáke; ali jaj tistomi človeki, po šterom spáka pride.

⁸ Či pa rôka tvoja, ali nôga tvoja tebé spáči, odsékaj jo, i odvrži jo od tébe. Bole je tebi idti vu žítek plantavomi, ali čonklavomi, liki dvê rokê, ali dvê nogê imajôčemi se vržti vu ogen vekivečni.

⁹ I či te okô tvoje spáči vö je spêhni i vrži je od tébe. Bole je tebi z ednim okom idti vu žitek, liki dvê okê imajôčemi se vržti vu gehenski ogen.

¹⁰ Vidite, da ne zavržete ni ednoga z eti máli. Ár velim vam: kâ Angelje njihovi vu Nebésaj vsigdár glédajo obráz Očé mojega, ki je vu Nebésaj.

¹¹ Ár je záto prišao Sin človeči, naj zdrží to pogübleno.

II.

¹² Ka ví štímate? či bi kákši človek meo stô ovéc, i zablôdila bi li edna ž njih, jeli ne nihá ti devétdesét devét idôči na goré íšče to zablodjeno?

¹³ I, či se nagodí, ka jo nájde, zaistino velím vám: ka se radüje nad njôv bole; liki nad devétdeset devétimi nezablodjenimi.

¹⁴ Tak je nej vola Očé vašega, kí je vu Nebésaj, naj prêde eden z eti máli.

III.

¹⁵ Či pa pregreší prôti tebi brat tvoj, idi ino ga pokáraj med tebom i med njim samim. Či te poslühne, dôbo si brata tvojega.

¹⁶ Či te pa ne poslühne, vzemi ešče k sebi ednoga, ali dvá; naj vu dvá, ali trê svedokôv vüstaj stojí vsa rêč.

¹⁷ Či pa njé ne poslühne, povej Cérkvi; i či ni Cérkev ne poslühne, naj ti bode, liki pogan i publikánuš.

¹⁸ Zaistino velim vám: kakoli zvéžete na zemli, zvézano bodo na Nébi; i kakoli odvéžete na zemli, odvézano bodo i v Nébi.

¹⁹ Pá velim vám: kâ, či se dvá z vás zglíhata na zemli nad kakšté dugovánjem, šterokoli bodta prosila, bode njima od Očé mojega, kí je vu nebésaj.

²⁰ Ár, gde koli se dvá, ali trijé vküp správijo vu mojem iméni, tam sem jas na srêdi med njimi.

²¹ Teda pristôpivši k njemi Peter erčé: Gospodne, kelikokrát pregreší prôti meni brat moj, i odpüstim njemi? sedemkrát je zadosta?

²² Erkao njemi je Jezuš: ne velim ti, do sedemkrát; nego sedemdesét krát sedemkrát.

IV.

²³ Záto je prispodobno Králevstvo Nebesko k človeki králi, šteri je šteo ráčún činiti z slugami svojmi.

²⁴ Gda bi pa záčao on račun činiti, prinešen je njemi eden dužník, ki je dužen bio desét jezér talentomov.

²⁵ Gda pa ne bi meo z kim pláčati, zapovedao je gospod njegov odati njega, i ženo, i deco, i vsa, ká je meo, ino pláčati.

²⁶ Doli spadnovši záto te sluga, molo se njemi je govoréči: gospodne, mej potrplênje z menom, i vsa ti pláčam.

²⁷ Smilüvao se je pa te gospôd nad slugom onim, püsto ga je, i ves dug njemi je odpüsto.

²⁸ Vö idôči pa sluga on, najšao je ednoga z sebom slüžéčega, kí njemi je dužen bio stô žukavcov; i zgrabivši ga zadávlao ga je erkôči: pláčaj mi, ka si dužen.

²⁹ Doli spadnovši pa te ž njim slüžéči pred nogé njegove, proso ga je erkôči; mej potrplênje z menom, i vsa ti pláčam.

³⁰ On je pa nej šteo; nego idôči vrgao ga je vu temnico, dokeč bi pláčao, ka je dužen bio.

³¹ Gda bi pa vidili ti ž njim slüžéči, štera so se zgôdila, jáko so se razdréselili; i idôči oznanili so gospôdi svojemi vsa, štera so se zgôdila.

³² Teda ga je prizvao gospôd njegov, i erčé njemi: hüdi sluga, ves on dug sem ti odpüsto, da si me proso.

³³ Nej se je trbelo i tebi smilüvati nad ztebom vréd slüžečim tivárišom tvojim, liki sem se i jas nad tebom smilüvao.

³⁴ I rasrdo se je gospôd njegov, dáo ga je hohárom, dokeč bi pláčao vse ka je dužen bio.

³⁵ Tak i Oča moj Nebeski včiní vám, či ne odpüstíte vsáki brati svojemi z srcá svojega prestoplenjá njegova.