Sv. Matevž 14 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XIV. TÁL. I. Ivani krstiteli se gláva vzeme 1–12. II. S petimi lêbmi se več 5000 lüdstva nahráni 13–22. III. Peter s Kristušom po môrji hodi 23–33. IV. Vdrželi Genezaret dosta betéžni zvráči 34–36. I.

¹ Vu onom vrêmeni čüo je Herodeš Štrták glás od Jezuša.

² I erkao je slüžbeníkom svojim: té je Ivan kristitel; on je stano od mrtvi; i záto ete môči delajo v njem.

³ Ár je Herodeš vlôvo Ivana, zvézao ga je i djáo ga je v temnico za volo Herodiášojce žené Filipove brata svojega.

⁴ Ár njemi je Ivan pravo: nej je slobodno tebi njô meti.

⁵ I šteo ga je vmoriti; ali bojao se je lüdstva; ár ga je, liki proroka, melo.

⁶ Sprevájajòči pa svojega narodjenjá dén Herodeš, plésala je čí Herodiášova na srêdi; i dopádnola se je Herodeši.

⁷ Záto ji je s prísegom obečao dati, kakoli ga bode prosila.

⁸ Ona pa naprê navčena od materé svoje, erkla je: dáj mi eti vu skledi glavô Ivana krstitela.

⁹ I razdréselo se je král; ali za volo prísege i vküp sedéči zapovedao je dati.

¹⁰ I poslao je ednoga, kí je vzéo glavô Ivana v temnici.

¹¹ I prinešena je gláva njegova vu skledi, i dána je toj devojki, i nesla jo je materi svojoj.

¹² I pridôči vučenícke njegovi, vzéli so têlo njegovo, i pokopali so je, i idôči nazvêstili so Jezuši.

II.

¹³ Štero gda bi Jezuš slíšao, povrno se je o tistec vu ládji v püsto mesto sám. I slíšavši lüdstvo, nasledüvalo ga je peški z mêst.

¹⁴ I vöidôči Jezuš, vido je vnogo národa, i smilüvao se je nad njim, i zvráčo betežníke njihove.

¹⁵ Gda bi pa večér grátao; pristôpili so k njemi vučenícke njegovi govoréči: püsto je eto mesto, i vöra je že prišla; odpüsti to lüdstvo, naj idôči vu vesnice, si küpijo hráno.

¹⁶ Jezuš njim je pa erkao: nej je njim potrêbno idti; dájte njim ví jesti.

¹⁷ Oni so njemi pa veleli: nemamo eti več, nego pét lêbov krüha i dvê ribici.

¹⁸ On je pa erkao: prineste mi je esi.

¹⁹ I zapovedao je lüdstvo doli sêsti na trávo; i vzévši ti pét lêbov krüha i dvê ribici zglednovši se v nébo hválo je dáo, i vlomivši dáo je vučeníkom te krüh; vučenícke so ga pa dáli lüdstvi.

²⁰ I jeli so vsi i nasitili so se; i pôbrali so zostanjenoga drobtinja dvanájset košárov puni.

²¹ Ki so pa jeli možjé; bilô ji je okoli pét jezero brezi žén i otrôk.

²² I preci je primárjao Jezuš vučeníke svoje idti vládjo, i pred njim idti na drügo strán, dokeč bi odpüsto lüdstvo.

III.

²³ I odpüstivši lüdstvo, gori je šô na gorô sám molit. Gda bi pa večér pôstao, sám je bio tam.

²⁴ Ládja je pa že na srêdi môrja bíla, i premetávala se je od válov. Ár je prôti njê bio vöter.

²⁵ Ob štrtoj stráži pa te nôči prišao je k njim Jezuš hodéči po môrji.

²⁶ I vidôči ga vučenícke po môrji hodéčega, prestrašili so se govoréči: kâ je sküšnjava: i od stráha so kríčali.

²⁷ Preci njim je pa gučao Jezuš govoréči: vüpajte se; jas sem, ne bojte se.

²⁸ Odgovoréči pa njemi Peter erkao je: Gospodne, či si ti, zapovej, naj jas k tebi idem po vodáj.

²⁹ On je pa erkao: poj. I vöidôči z ládje Peter, hodo je po vodáj idôči k Jezuši.

³⁰ Vidôči pa vöter močni, zbojao se je, i záčao se vtáplati. Kríčao je záto govoréči: Gospodne, zdrži me.

³¹ Preci pa Jezuš vö vtégnovši rokô príjao, ga je, i erkao njemi je: maloverec, zaka si dvojio?

³² I idôča vu ládjo ftišao je vöter.

³³ Ovi pa vu ládji bodôči pridôč molili so ga govoréči: zaistino Boži Sin si.

IV.

³⁴ I pelavši se prišli so v zemlo Genezáret.

³⁵ I gda bi ga poznali tistoga mesta možjé, poslali so vu cêlo ono krajíno, i prinesli so k njemi vse betéžne, ki so se hüdô meli.

³⁶ I prosili so ga, da bi se li samo doteknoli kraja gvanta njegovoga; i kelikokoli se ji je doteknolo, ozdrávelni so.