Sv. Matevž 12 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XII. TÁL. I. Vučenicke vlati trgajo vu Sobotti 1–8. II. Süho rokô zvráči 9–21. III. Njegovo vragôv zgánjanje Farizeuške Beelzebuli pripišüjo 22–37. IV. Židovje znaménje ščéjo 38–45. V. Što je Kristušova rodbina? 46–50. I.

¹ Vu onom vrêmeni je šô Jezuš v Sobotto po sitváj; vučenicke njegovi so pa lačni bilí, i záčali so trgati vlatí i jesti.

² Farizeuške pa, gda bi je vidili, erkli so njemi: ovo, tvoji vučenícke delajo; štero je nej slobodno delati v sobotto.

³ On njim je pa erkao: nej ste čteli; ka je činio Dávid, gda je lačen bio on, i kí so ž njim bili?

⁴ Kakda je notri šao vu hižo Božo, ino je te svéti krüh jo, šteroga je nej slobodno bilô njemi jesti, niti, kí so ž njim bilí; nego samim popom.

⁵ Ali nej ste čteli v právdi; kâ v sobottaj popevje v Cérkvi sobotto prestôpijo, i brezi grêha so?

⁶ Velím pa vám: kâ je od cérkvi vékši eti.

⁷ Da bi pa znali, ka je tô: miloščo ščém, i nej áldov; nebi osôdili ete nekrivične.

⁸ Ár je i Sobotte Gospôd Sin človeči.

II.

⁹ I odidôči odnut prišao je vu správišče njihovo.

¹⁰ I ovo, bio je tam eden človek, ki je süho rokô meo; i pítali so ga govoréči: jeli je slobodno v Sobottaj vráčiti? dabi ga mogli tôžiti.

¹¹ On njim je pa erkao: što bode z vás tákši Človek, kí bi meo edno ovco, i či bi spádnola v Sobotto vu jamo, jeli jo ne popádne, i ne potégne jo vö preci v Sobotto?

¹² Z kelikim je pa dragši človek od ovcé! slobodno je záto v Sobottáj dobro činiti.

¹³ Teda velí tomi človeki: vtégni rokô tvojo. I vtégno jo je: i nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga.

¹⁴ Farizeuške so pa tanáč meli prôti njemi vöidôči; kakda bi ga pogübili.

¹⁵ Jezuš pa zpoznavši odíšao je odnut; i nasledüvalo ga je vnogo lüdstva, i zvráčo je je vse.

¹⁶ I preprêto se je njim; naj ga vö ne vjávijo.

¹⁷ Da bi se spunilo, ka je povôdano po Ežaiáši proroki govoréčem:

¹⁸ Ovo sluga moj, šteroga sem jas odébrao, te lübleni moj; v šterom se je dopadnolo düši mojoj. Položim na njega Düh moj, i sôdbo bode poganom nazvesčávao.

¹⁹ Nebode se njevkao, niti kríčao, ni nišče nebode čüo na vilicaj glás njegov.

²⁰ Trst nalomleno ne potere, i prédívo kadéče ne vgasi, dokeč vö ne zpela sôdbo na obládanje.

²¹ I vu njegovom Iméni poganje se vüpali bodo.

III.

²² Teda je pripelan njemi eden vragometen slêpi, i nêmi, i zvráčo ga je tak; da je te slêpi, i nêmi, i gučao i vido.

²³ I strsnolo se je vse lüdstvo i pravilo: nej je ete sin Davidov?

²⁴ Farizeuške pa slišavši so erkli: ete ne meče vö vragé, nego po Beelzebulí poglavníki vragôv.

²⁵ Znajôči pa Jezuš mísli njihove erčé njim: Vsákše Králevstvo, štero je prôti sebi razdeljeno, se opüsti; i vsáko mesto oli hiža razdeljena prôti sebi, ne ostáne.

²⁶ I či šatan šatana vö meče, prôti sebi je razdeljen; kakda bode tak stalô králevstvo njegovo?

²⁷ I či jas po Beelzebuli mečem vö vragé, sinovje vaši pokom je bodo metali? záto oni bodo vaši sodci.

²⁸ Či pa jas po Božem Dühi mečem vö vráge, tak se je priblížalo k vám Králevstvo Bože.

²⁹ Ali kakda more što notri idti vu hižo toga močnoga, i posôdo njegovo vnesti: či prvle ne zvéže toga močnoga, i teda hižo njegovo razbíje?

³⁰ Šteri je nej z menom, prôti meni je; i šteri ne správla z menom, rasipáva.

³¹ Zato velím vám: vsáki grêh i preklínjanje se odpüstí lüdém; ali prôti s. Dühi preklínjanje se ne odpüstí lüdém.

³² I šterikoli erčé hüdo rêč prôti Síni človečemi, odpüstí se njemi; šteri pa erčé prôti svétomi Dühi; ne odpistí se njemi, ni na etom svêti, niti vu prišestnom.

³³ Ali sádite drêvo dobro, i sád njegov dober; ali sádite drêvo lagoje, i sád njegov lagoji; ár se z sáda drêvo spozna.

³⁴ Zleženjé vipere; kakda morete dobra gučati, hüdi bodôči? Ár z obilnosti Srcá gučíjo vüsta.

³⁵ Dober človek z dobroga kinča Srcá svojega dobra prináša naprê; i hüdi človek z hüdoga srcá hüda prináša.

³⁶ Velím pa vám: kâ od vsákše márne rêči, šterokoli lüdjé bodo gučali, račun dájo od njé na sôdnji dén.

³⁷ Ár z rêči tvoji se spravičaš, i z rêči tvoji bodeš sodjen.

IV.

³⁸ Teda so odgôvorili ništeri z pisáčov i Farizeušov erkôči: vučitel, ščémo od tébe znamênje viditi.

³⁹ On pa odgovoréči erčé: ete hüdi i kurvêški národ znamênje prosi; i znamênje se njemi ne dá, nego znamènje Jonáš proroka.

⁴⁰ Ár, liki je bio Jonáš v žalôci cet ribe trí dní i trí nôči, tak bode Sin človeči v srci zemlé trí dní i trí nôči.

⁴¹ Možjé Ninivinski se gori obüdíjo na sôdbo prôti etomi národi, i skvarjüvali ga bodo. Ár so se oni spokôrili na prêdganje Jonáša; i ovo, več je eti, liki Jonáš.

⁴² Kralíca jüga se gori obüdí na sôdnji dén z etim národom, i skvarjüvala ga bode. Ár je ona prišla z krajôv zemlé poslüšat modrôst Šalamonovo; i ovo, več je eti, kak Šalamon.

⁴³ Gda pa te nečísti düh vöide z človeka, okôli hodi po sühi mêstaj, íšče počinek, i ne nájde ga.

⁴⁴ Teda velí: povrném se vu hižo mojo, odkud sem vö zíšao. I pridôč nájde jo spráznjeno, pometeno i osnâženo.

⁴⁵ Teda ide, i vzeme z sebom sedem drügi dühôv hüši od sébe, i notri idôči prebívajo tam; i ta slêdnja človeka tistoga so hüša od prvi. Tak bode i etomi hüdomi národi.

V.

⁴⁶ Gda bi pa ešče on gučao lüdstvi: ovo, mati, i bratje njegovi postanoli so vönê, iskajôči priliko, da bi ž njim mogli gučati.

⁴⁷ Erkao njemi je pa niki: ovo, mati tvoja, i bratje tvoji vönê stojíjo, iskajôči z tebom gučati.

⁴⁸ On pa odgovoréči je erkao tomi sebi erkôčemi: što je mati moja? i šteri so moji bratje?

⁴⁹ I vö vtégnovši rokô svojo na vučeníke svoje, erkao je: ovo, mati moja, i bratje moji.

⁵⁰ Ár, kíkoli čini volo Očé mojega, kí je vu Nebésaj, té je moj brat, i sestra, i mati.