Sv. Marko 8 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

VIII. TÁL. I. 4000 se ji 7. lêbi krüha nasiti 1–9. II. Znamenje proséčim Farizeušomi se ne dá 10–13. III. Vučenícke se štükajo, kâ so krüha pozábili vzéti 14–21. IV. Slepec se zvráči 22–26. V. Apoštolsko od Kristuša vádlüvanje 27–30. VI. Kristuš svojo smrt nazviščáva 31–38. I.

¹ Vu oni dnévi, da bi jáko vnogo lüdstva bilô, i nebi melo kâ jesti, prizvajôči Jezuš vučeníke svoje erčé njim:

² Milo mi je to lüdstvo. Ár so že trí dní pri meni i nemajo nikaj, ka bi jeli.

³ I, či je odpüstim lačne vu hiže njihove, pomenkajo na pôti; ár so niki ž njih z daleka prišli.

⁴ I odgovorijo: njemi vučenícke njegovi: odkud bi mogá što ete, eti nasititi z krühom vu püščávi?

⁵ I opítao je je: keliko lêbov krüha máte? oni so pa erkli: sedem.

⁶ I zapovedao je lüdstvi doli posêsti na zemlo; i vzéo je ti sedem lêbov krüha i hválo dávši vlomo je je, i dáo je je vučeníkom svojim, da bi tá dáli. I tá so je dáli lüdstvi.

⁷ Meli so i edno malo ríbic; i hválo dávši velo je tá dati i one.

⁸ Jeli so pa i nasitili so se, i nábrali so gori ostánjenoga drobtinja sedem košárov.

⁹ Bilô ji je pa, ki so jeli, liki štiri jezero; i odpüsto je je.

II.

¹⁰ I preci idôči vu ládjo z vučeníkmi svojmi prišao je vu krájíno Dalmanute.

¹¹ I vö so šli Farizeuške i záčali so se ž njim štükati, proséči od njega znamênje z nebés, sküšávajôči njega.

¹² I zdêhnovši vu dühi svojem erčé: kâ ete národ znamênje želê? Ali zaistino velim vám: či se dá národi etomi znamênje.

¹³ I niháo je je; idôči pa vu ládjo odíšao je prêk na drügi strán.

III.

¹⁴ I pozábili so z sebom vzéti krüh; i nej so meli več sebom vu ládji nego li eden lêb krüha.

¹⁵ I zapovedao njim je govoréči: vidite, varte se od kvasá Farizeušov i kvasá Herodešovoga.

¹⁶ I zgovárjali so si med sebom erkôči: kâ krüha nemamo.

¹⁷ Štero geto je zvedo Jezuš, erčé njim: ka si zgovárjate, kâ krüha nemate? Ešče ne pametüjete, niti ne razmite? Ešče obtrdjeno máte srcé vaše?

¹⁸ Očí majôči ne vídite? i vüha majôči ne čüjete? i ne spomenéte se?

¹⁹ Gda sem pét lêbov krüha vlomo med pét jezér; keliko košárov ste nábrali puni zdrtinjom? Velíjo njemi: dvanájset.

²⁰ Gda sem pa sedem med štiri jezero razdêlo; keliko košárov ste teda nábrali puni z drtinjom? oni so pa erkli: sedem.

²¹ I erkao njim je: kakda, ka ne razmite?

IV.

²² I prišao je vu Betšajdo; i neséjo njemi ednoga slêpoga i prosijo gá, kâ bi se ga dotekno.

²³ I príjo je rokô toga slêpoga, vö ga je pelao z mesta, i plünovši vu očí njegove; geto je na njega djáo roké svoje, pítao ga je, či kâ vídi.

²⁴ I gori poglédnovši erčé: vidim lüdí, liki drevje, hodéče.

²⁵ Potom je pá položo roké na očí njegove, i velí njemi gori glédati. I zvráčeni je i vido je daleč čistô vsa.

²⁶ I odposlao ga je vu hižo svojo govoréči: niti vu mesto notri neidi, niti ne povê komi vu mesti.

V.

²⁷ I vö je šô Jezuš i vučenícke njegovi vu mêsta Cezáree Filippa. I na pôti je pítao vučeníke svoje govoréči njim: koga me právijo lüdjé bidti?

²⁸ Oni so pa odgovorili: Ivana krstitela, i drügi Eliáša, drügi pa ednoga z prorokov.

²⁹ I on njim velí: ví pa koga me právite bidti? odgovoréči pa Peter erčé njemi: tí si Kristuš.

³⁰ I prepovedao njim je, kâ bi nikomi ne pravili od njega.

VI.

³¹ I záčao, je je včiti, kâ je potrèbno Sini človečemi vnôga trpeti, ino se zavržti od ti starišov, i vládnikov popovski i pisáčov, i vmoriti, i po trétjem dnévi gori stánoti.

³² I srčno je tô rêč gúčao. Peter ga je pa k sebi vzéo i záčao ga je štrájfati.

³³ On se pa obrné i vidôči vučeníke svoje, poštrájfao je Petra govoréči: idi od méne šatan! ár ne razmiš, štera so Boža; nego štera so človeča.

³⁴ I prizvajôči to lüdstvo z vučeníkmi svojmi erčé njim: kikoli ščé za menom pojdti, naj zataji sám sebé, i na sé vzeme križ svoj, i tak me nasledüje.

³⁵ Ár, ki ščé düšo svojo zdržati, zgübíjo; ki pa zgübí düšo svojo za volo mojo i Evangelioma, té jo obdrži.

³⁶ Ár ka valá človeki, či cêli svêt dobi, i škôdi düši svojoj?

³⁷ Ali ka na mêno dá človek za düšo svojo?

³⁸ Ár, kikoli se sramežlüje mené i Rêči moji vu etom národi praznivom ino grêšnom, i Sin človeči se sramežlüvao bode njega, gda pride vu diki Očé svojega svojimi svétimi angelmi.