Sv. Lukež 23 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XXIII. TÁL. I. Kristušovo pred Pilátušom i Herodešom trplênje 1–25. II. Zvüna Jerušálema 26–46. III. Po smrti zgojena dugovánja 47–56. I.

¹ I stanola je vsa njìh vnožina pelali so ga k Pilátuši.

² Záčáli so ga pa tôžiti govoréči: etoga smo najšli, ka je obračao lüdstvo, i prepovedávao je Casari dáčo dati, govoréči: ka je on, Kristuš, sám Král.

³ Pilátuš ga je pa pítao govoréči: tí si král Židovski? On pa odgovoréči njemi erčé: tí práviš.

⁴ Pilátuš pa erčé vládnikom popovskim i lüdstvi: ne nájdem nikšega zroka vu etom človeki.

⁵ Oni so se pa krepili govoréči: kâ gori nadigáva lüdstvo vučéči po cêloj Judei, záčavši od Galilee notri do téc.

⁶ Pilátuš pa, gda bi slìšao Galileo, pítao ga je: jeli je on človek Galileánec?

⁷ I spoznavši, ka je z oblásti Herodešove, poslao ga je k Herodeši, ár je i on v tisti dnévi v Jerušálemi bio.

⁸ Herodeš pa, vidôči Jezuša, jáko se je radüvao. Ár ga je šteo od vnogo vrêmena viditi, ka je čüo dosta od njega; i vüpao se je, ka de kákše znamênje vido, štero on včiní.

⁹ Spitávao ga je pa z vnôgimi rečmí. On je pa nikaj nej odgôvoro njemi.

¹⁰ Stáli so pa vládnicke popovski i pisáčke, i trdno so ga tôžili.

¹¹ Herodeš ga pa za nikoj preštímavši z svojov vojskôv, i ošpotavši oblêkao ga je v svetli gvant, i nazáj ga je poslao k Pilátuši.

¹² Včinjena sta si pa priátela med sebom Pilátuš i Herodeš vu tistom dnévi. Ár predtemtoga sta vu protivínstvi bilá eden prôti drügomi.

¹³ Pilátuš pa vküp zézvajôči vládnike popovske, i poglavnike, i lüdstvo.

¹⁴ Erčé njim: k meni ste pripelali etoga človeka, liki odvráčajôčega lüdstvo; i ovo jas sem ga pred vami pravdeno pìtao, i nej sem najšao vu človeki etom nikšega zroka, za šteri volo ga tôžite.

¹⁵ Ali niti Herodeš. Ár sem vas poslao k njemi, i ovo nikaj smrti vrêdnoga je nej včinjeno njemi od Herodeša.

¹⁶ Záto zbičüjem ga i odpüstim ga.

¹⁷ Potrêbčino je pa meo odpüstiti njim pôleg šegé svétka ednoga.

¹⁸ Gori je pa skríčala vsa vnožina govoréča: vzemi etoga, odpüsti pa nám Barabbáša.

¹⁹ Kí je za nikakšega postávlenjá i lüdomorstva volo, štero je vu mesti včinjeno, vrženi vu temnico.

²⁰ Záto njim je pa Pilátuš gučo, ár je šteo odpüstiti Jezuša.

²¹ Oni so pa kríčali govoreči: ráspi ga, ráspi ga.

²² On njim pa tretíč erčé: a ka je hüdoga včíno ete? nikši zrok smrti ne nájdem vu njem. Záto ga li zbičüjem i odpüstim ga.

²³ Oni so pa pritiskávali z velikim glásom proséči ga, naj se raspé. I premogli so glási njihovi i vládnikov popovski.

²⁴ Pilátuš je pa osôdo, nâ bode prošnja njihova.

²⁵ Püsto je pa njim onoga, kí je za postavlenjá i lüdomorstva volo vrženi bio vu temnico, šteroga so prosili, Jezuša je pa njim v roké dáo na njihovo volo.

II.

²⁶ I, gda bi ga odpelali, zgrabili so níkoga Šímona Cirineuškoga, idôčega z pôla; na njega so djáli te križ, da bi ga nesao za Jezušom.

²⁷ Nasledüvala ga je pa vnôga vnožina lüdstva i žén, štere so se bile i jôkale so ga.

²⁸ Obrnovši se pa k njim Jezuš erčé: čeri Jerušálemske! ne jôčte se nad menom, nego nad sebom se jôčte i nad sinmi vašimi.

²⁹ Ár ovo prído dnévi, vu koteri bodo pravili: blážene so te neporodne, i utrobe, štere so nej rodile, i prsi, štere so nej nadájale.

³⁰ Teda začnete praviti bregom: spadnite na nás; i gumilam, pokríte nás.

³¹ Ár, či se eta činíjo nad sirôvim drêvom, nad tim sühim, ka se bode godilo?

³² Pelana sta pa i dvá drügiva hüdodelnika, ka bi se ž njim na vküp vmôrila.

³³ I, gda bi prišli na mesto, štero se zové temen, tam so ga ráspili i tiva hüdodelnika, ednoga z dêsne, ednoga pa z lêve stráni.

³⁴ Jezuš pa erčé: Oča, odpüsti njim, ár neznajo ka činíjo. Rastálali so si pa gvant njegov, i vrgli so šorš na njega.

³⁵ I stalô je to lüdstvo glédajôče. Ošpotávali so ga pa i poglavnicke ž njim vrét, govoréči: drüge je zdržao, naj zdrží i sebé, či je on Kristuš, te odebráni Boži.

³⁶ Ošpotávali so ga pa i vitézje, pridôči i jesi ponüjajôči njemi.

³⁷ Govoréči: či si tì Král Židovski, zdrži se.

³⁸ Bio je pa napisek napísani ober njega z Grčkimi i Rimskimi i Židovskimi pískmi: eto je král Židovski.

³⁹ Eden pa ti gori povêšeni hüdodelnikov ga je preklinjao govoréči: či si ti Kristuš, zdrži sám sebé i náj.

⁴⁰ Odgovoréči pa te drügi, kárao ga je govoréči: ni tí se ne bojíš Bogá, geto si vu ednákoj sôdbi?

⁴¹ I midva istina pravično. Ár vrêdna, štera sva delala, jemléva; ete je pa nikaj nej včíno hüdoga.

⁴² I erčé Jezuši: spômeni se z méne, Gospodne, gda prideš vu králevstvo tvoje.

⁴³ I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes z menom bodeš vu paradižomi.

⁴⁴ Bíla je pa liki vöra šésta; i kmica je postánola na cêloj zemli notri do devéte vöre.

⁴⁵ I potemnelo je sunce, i raspraščilo se je zakrivalo cérkvi na srêdi.

⁴⁶ I kričéči z velikim glásom Jezuš, erčé: Oča, vu roké tvoje poráčam düšo mojo. I eta erkôči, vö je püsto düšo.

III.

⁴⁷ Vidivši pa stotnik, štero se je zgodilo, dičo je Bogá govoréči: zaistino je ete človek pravičen bio.

⁴⁸ I vse lüdstvo, štero se je vküp spravilo na glédanje etoga, vidôče, štera so včinjena, bilo se je v prsi, i povrnolo se je.

⁴⁹ Stáli so pa vsi znánci njegovi ôzdaleč, i žene, štere so ga z drügimi na vküp nasledüvale od Galilee, glédale so eta.

⁵⁰ I ovo eden môž po iméni Jožef, tanáčnik bodôči, môž dober i pravičen.

⁵¹ (Ete je nej bio vküp zloženi v tanáči i vdeli njihovom) od Arimátie mesta Židovskoga, kí je i sám čakao králevstvo Bože.

⁵² Té je šô k Pilátuši i proso ga je têlo Jezušovo.

⁵³ I, geto ga je doli vzéo, závio ga je vu lelahen i položo ga je vu zkamna vö zosêkani grob, v šterom je ešče nišče nigdár nej ležao.

⁵⁴ I bio je dén priprávlenjá, i sobotta se je že zasvêtila.

⁵⁵ Nasledüvajôče pa i žene, štere so ž njim prišle z Galilee, glédale so te grob, i kakda je položeno têlo njegovo.

⁵⁶ Povrnole so se pa i pripravile so záčimbo i mazalo, i istina v sobotto so počívale pôleg právde.