Sv. Janez 3 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

III. TÁL. I. Kristuš si zgučáva z Nikodemušom, 1–15. II. Od zveličanja 16–21. III. Pítanje od očiščávanja 22–26. IV. Ivana krstitela šésto svedôstvo 27–36. I.

¹ Bio je pa eden človek z Farizeušov po iméni Nikodemuš, vládnik Židovski.

² Té je prišao k Jezuši v noči, i erčé njemi: Rabbi, známo, ka si od Bogá prišao vučitel. Ár nišče ta znamênja ne more činiti, štera tí činíš; nego, či je Bôg ž njim.

³ Odgôvoro je pa Jezuš, i erčé njemi: zaistino, zaistino velim tebi; či se što ne porodí od zgora, ne more viditi králevstva Božega.

⁴ Erčé pa njemi Nikodemuš: kakda se more človek poroditi stári bodôči? Jeli more vu otrobo materé svoje drügôč notri idti, ino se tak poroditi?

⁵ Odgovorí Jezuš: zaistino, zaistino velim tebi; či se što ne porodí z vodé i Dühá, ne more notri idti vu králevstvo Bože.

⁶ Ka je porodjeno z têla, têlo je; i ka je porodjeno z Düha, Düh je.

⁷ Ne čüdi se, ka sem ti pravo; potrêbno se je vám poroditi od zgora.

⁸ Vöter, gde ščé píše, i glás njegov čüješ; ali neznaš, odkud ide, i kama odhája. Tak je vsáki porodjeni z Dühá.

⁹ Odgovorí Nikodemuš, i erčé njemi: kakda more eto bidti?

¹⁰ Odgovorí Jezuš i erčé njemi: tí si vučitel vu Izraeli, i eta neznaš?

¹¹ Zaistino, zaistino velím tebi: kâ, ka známo, gučímo, i, ka vídimo, svedočimo, i svedôstvo naše ne vzemete gori.

¹² Či ta zemelska vám právim, i neverjete; kakda, čí bom vám pravo ta nebeska, bodte vervali?

¹³ I nišče je nej gori šô vu nébo; nego, ki je z nébe, doli prišao, Sin človeči, kí je vu nébi.

¹⁴ I liki je Môšeš z víso kačo vu püščávi, tak je potrêbno zvísiti Siná človečega.

¹⁵ Naj vsáki, kí vu njem verje, se ne skvarí, nego má žítek vekivečni.

II.

¹⁶ Ár je tak lübo Bôg ete svêt, da je Siná svojega jedinorodjenoga dáo, da vsáki, kí vu njem verje, se ne skvarí, nego má žiték vekivečni.

¹⁷ Ár je nej poslao Bôg Siná svojega na ete svêt, naj sôdi ete svêt, nego naj se zdrži svêt po njem.

¹⁸ Kí vu njem verje, ne sôdi se; kí pa ne verje, že je osodjeni, kâ je nej vervao vu iméni jedinorodjenoga Siná Božega.

¹⁹ Eta je pa ta sôdba, kâ je svetlost prišla na svêt; i lüdjé so bole lübili kmico, liki svetlost, ár so njihova dela hüda bilá.

²⁰ Ár vsáki, kí lagoja dela činí, odürjáva svetlost, i neide na svetlost, naj se ne kárajo dela njegova.

²¹ Kí pa istino činí, ide na svetlost, naj očivesna bodo njegova dela; ka so vu Bôgi včinjena.

III.

²² Po tom je prišao Jezuš i vučenicke njegovi vu Judajsko zemlo, i tam je prebívao ž njimi i krsčávao je.

²³ Bio je pa i Ivan krsčávajôči vu Enoni blüzi pri Šálemi záto, kâ je vnogo vodé bilô tam; i prihájali so tá i okrsčávali so se.

²⁴ Ár je ešče Ivan nej bio vrženi vu temnico.

²⁵ Včinjeno je bilô záto spitávanje od vučeníkov Ivanovi z Židovmi od očiščávanja.

²⁶ I prišli so k Ivani, í erkli so njemi: Rabbi, kí je bio z tebom prêk Jordána, komi si tí svedočo; ovo té krsčáva, i vsi ido k njemi.

IV.

²⁷ Odgôvoro je Ivan i erkao: ne more si človek vzéti nikaj, nego či njemi je dáno z nébe.

²⁸ Ví sami ste meni svedocke, kâ sem pravo: nej sem jas Kristuš: nego, kâ sem poslani pred njim.

²⁹ Kí má záročnico, záročnik je; priátel pa záročnika, kí stojí ino ga čüje, z radostjov se radüje nad glásom záročnika. Záto eta moja radost se je spunila.

³⁰ Njemi je potrêbno rásti, meni pa doli jemati.

³¹ Kí od zgora pride, više vsê je; kí je z zemlé, zemelski je, i z zemlé guči. Kí z nebés pride, više vsega je.

³² I, ka je vido i čüo, to svedoči, i svedôstva njegovoga nišče gori ne vzeme.

³³ Kí gori vzeme njegovo svedôstvo, zapečato je, kâ je Bôg istinski.

³⁴ Ár, koga je Bôg poslao, Rečí Bože gučí. Ár njemi ne dá Bôg po meri Dühá svétoga.

³⁵ Oča lübi Siná, i vsa je dao vu rokô njegovo.

³⁶ Kí verje vu Síni, má žitek vekivečni; kí pa ne verje Síni, ne bode vido žitka; nego srd Boži ostáne nad njim.