Sv. Janez 2 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

II. TÁL. I. Od Kánanske svadbe 1–11. II. Kristuš oprvič očiščáva cérkev 12–25. I.

¹ I na trétji dén je gostüvanje bilô vu Káni Galilee, i bíla je tam mati Jezušova.

² Zváni je pa bio i Jezuš i vučenícke njegovi na gostüvanje.

³ I, gda bi se zmenkávalo víno, erčé mati Jezušova njemi: nemajo vína.

⁴ Erčé ji Jezuš: ka je meni z tebom, žena? nej je ešče prišla vöra moja.

⁵ Erčé pa mati njegova slugom: kakoli bode vám velo, včinte.

⁶ Bilô je pa tam šést kameni vêder položeni pôleg očiščávanja Židovskoga, šteri je vsáko držalo dvê ali trí merice.

⁷ Erčé njim Jezuš: napunte ta vêdra z vodom; i napunili so je štríhoma.

⁸ I erčé njim: zájmlite že i neste starišíni. I nesli so.

⁹ Gda bi pa koštao starišína to na víno obrnjeno vodô (i nej je znáo, odkec je bilô; slugi so pa znali, kí so vodô zajímali) zové ženina starišína.

¹⁰ I erčé njemi: vsáki človek oprvič dobro víno položi pred gosti; i gda so se napójili, teda to lagojêše. Tí si pa zadržao to dobro víno notri do eti máo.

¹¹ Eto prvo čüdo je včíno Jezuš vu Káni Galilee; i vö je vjavo svojo díko, i vervali so vu njem vučenícke njegovi.

II.

¹² Potom je doli šô vu Kapernaum, on, i mati njegova, i bratje njegovi, i vučenícke njegovi, i tam so ostanôli nej dugo.

¹³ I blüzi je bio vüzen Židovski, i gori je šô vu Jerušálem Jezuš.

¹⁴ I najšao je vu cérkvi, kí so odávali günce, i ovcé, i golôbe, i pênezov minjávce sedéče.

¹⁵ I napravo si je bič z motvozcov, i vse je vö zgono z cérkvi, i ovce i günce, i ti minjávcov pêneze je vö sipao i njíh stole je zpremetao.

¹⁶ I tim golôbe odávajôčim erčé: vzemte eta od etec, ne naprávlajte hižo Očé mojega na tržtva hižo.

¹⁷ Spômenoli so se pa vučenicke njegovi, kâ je písano: pobožnost hiže tvoje me je pojêla.

¹⁸ Odgôvorili so záto Židovje, i erkli so njemi: štero znamenje nám pokážeš, kâ eta činíš?

¹⁹ Odgôvoro je Jezuš, i erkao njim je: zrüšte eto cérkev, i po tréj dnévi jo nazáj gori postávim.

²⁰ Erkli so záto njemi Židovje: štiridesét i šést lêt je cimprana eta cérkev, i tí jo vu tréj dnévi gori postáviš?

²¹ On je pa pravo od cérkvi têla svojega.

²² Záto, gda je gori stano od mrtvi, spômenoli so se vučenícke njegovi, ka je eto njim pravo; i vervali so písmi i toj rêči, štero je erkao Jezuš.

²³ Gda bi pa bio v Jerušálemi vu vüzenskom svétki, vnôgi so vervali vu njegovom iméni vidivši njegova znamênja, štera je včíno.

²⁴ On pa, Jezuš, se je nej vüpao njim, ár je on vse znao.

²⁵ I, nej njemi je bilô potrêbno, ka bi njemi što svedočo od kákšega človeka. Ár je sám znáo, ka je bilô vu človeki.