Rimljanom 6 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

VI. TÁL. I. Ka se brezi dobri dêl správičamo: záto je nej slobodno grešiti 1–14. II. Da smo nej pod právdov, nego pod miloščov: tak hábajmo se grêha i svéto živmo 15–23. I.

¹ Ka tak erčémo? Ostánemo v grêhi, naj milošča obiljáva?

² Aja: kí so mrli grêhi; kakda bi ešče živeli vu njem?

³ Ali neznate: ka, kíkoli smo okstšeni vu Kristuš Jezuša, vu smrt njegovo smo okrstšeni.

⁴ Záto pokopaní smo ž njim po krsti vu smrt: da, liki je gori stano Kristuš z mrtvi po diki Očé, tak i mí vu nôvoti žítka hodmo.

⁵ Záto či smo v njega vcepleni vu prispodobnosti smrti njegove; tak i vu prispodobnosti gori stanenjá v njega vcepleni bodemo.

⁶ Tô znâjoči, ka je naš stári človik žnjim vrét raspéti; naj se preprávi têlo grêha; da mí več ne slüžimo grêhi.

⁷ Ár, kí je mr’u, pravičen je včinjeni od grêha.

⁸ Či smo pa mrli z Kristušom: verjemo, ka i žnjim živeli bomo.

⁹ Znajôči, kâ Kristuš, gori obüdjeni z mrtvi, več ne merjé, smrt nad njim več ne kralüje.

¹⁰ Ár, ka je mr’u, grêhi je mr’u ednôk: ka pa živé; živé Bôgi.

¹¹ Tak i vì mislite: ka ste mrli istina grêhi; živéte pa Bôgi vu Kristuši Jezuši Gospodni našem.

¹² Záto naj ne kralüje grêh vu smrtnom vašem têli; ka bi njemi pokorni bilí vu želáj njegovi.

¹³ Niti ne postávlajte kotrige vaše, za rožjé nepravice, grêhi: nego postávlajte sami sebé Bôgi; liki z mrtvi živôče, i kotrige vaše, za rožjé pravice, Bôgi.

¹⁴ Ár grêh ne bode gospodüvao nad vami. Ár ste nej pod právdov, nego pod miloščov.

II.

¹⁵ Ka bomo tak? Grêšili bomo: ka smo nej pod právdov, nego pod miloščov? Aja.

¹⁶ Neznate; kâ, komi se postávlate za sluge na pokornost, tistoga ste slugi, komi ste pokorni, ali grêhi na smrt, ali pokornosti na pravico.

¹⁷ Hvála pa Bôgi: ka ste bilí slugi grêha; pokorni ste pa grátali z srcá forme návuki; v šteroga ste dáni.

¹⁸ Oslobodjeni pa od grêha, slugi ste včinjeni pravice.

¹⁹ Po človečem právim za volo nemočnosti têla vašega. Ár liki ste postavili kotrige vaše na slüžbo nečistôči i nepravdenosti na nepravdenost: tak zdaj postavte kotrige vaše na slüžbo pravici na posvečenjé.

²⁰ Ár, gda ste bilí slugi grêha, slobodnjácke ste bilí pravice.

²¹ Kákši záto sád ste meli teda têh; nad kêmi se zdaj sramežlüjete? Ár oni konec je smrt.

²² Zdaj pa oslobodjeni od grêha, slüžbenícke pa Boži včinjeni, máte sád vaš na posvečenjé, konec pa žítek vekivečni.

²³ Ár pláča grêha je smrt: dár pa Bogá žítek vekivečni vu Kristuši Jezuši Gospodni našem.