Psalmi 89 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

LXXXIX. ŽOLTÁR. Od Meššiáša i njegovoga králevstva.

¹ Návuk Etana Ezrakito.

² Od milošče Gospodna spêvao bodem na veke: od odvêtka do odvêtka bom nazvesčávao Istino tvojo z vüstami mojimi.

³ Ár sem erkao: edna večna milost gorizíde; vu nebésaj sam potrdiš istino tvojo.

⁴ Včíno sem závezek z odebránimi mojimi: priségno sem Dávidi, slugi mojemi:

⁵ Na veke obdržím semen tvoje: od roda do roda potrdim králevski stolec tvoj. Šelah.

⁶ I glásila bodo nebésa čüda tvoja, o Gospodne, i istino tvojo vu spravíšči ti svéti.

⁷ Ár što more v obláki z Gospodnom ednáki bidti, i Gospodni glíhni med otroki božimi.

⁸ Bôg je v občini ti svéti strašen krôto, i bojati se ga májo vsi, kí so okôli njega.

⁹ Gospodne, Bôg Zebaot! što je, kak tí, vsamogôči Gospôd? i istina tvoja je okôli tébe.

¹⁰ Tí gospodüješ nad zburkanim môrjom: gda se zburkávajo válove njegovi, tí je potišaš.

¹¹ Tí si pobío Rahado do smrti, i z močnimi ramami tvojimi si razegnao nepriátele tvoje.

¹² Tvoja so nebésa, tvoja je takáj i zemla: svêt i ka je vu njem si tí fundálivao.

¹³ Polnôč i pôldné si tí stvôro, Tábor i Hermon vu tvojem iméni spêvajo.

¹⁴ Tvoja rama je zmožna, rôka tvoja je močna, visika je dêsna tvoja.

¹⁵ Pravica i sôdba so podpore králevskoga stôlca tvojega: milostivnost ino istinost so pred lícom tvojim.

¹⁶ Blážen národ, šteri se veseliti zná! Gospodne, vu svetlosti líca tvojega bodeja hodili.

¹⁷ Vu iméni tvojem se bodo veselíli vsákdén: i vu tvojoj pravici se zvísijo.

¹⁸ Ár si ti díka môči njíhove, i z milošče tvoje zvísiš rôg naš.

¹⁹ Ár je Gospôd zásloba naša, i Svéti Izraela je Král naš.

²⁰ Teda si gúčao k svétim tvojim vu vidênji, ino si erkao: Jas sem ednoga jünáka zbüdo, šteri zmočti má; zvíso sem ednoga odebránoga z med lüdstvom.

²¹ Naišao sem Dávida slugo mojega; z svétim oliom sem namazao njega.

²² I záto ž njim bode rôka moja: i rama moja ga bode krepíla.

²³ Protivník ga nepremore, i te ne pravični ga nevrže pod péte.

²⁴ Ár doli poterem pred lícom njegovim protivníke njegove, i odürjavce njegove preženém.

²⁵ Istinost moja i milošča moja bode ž njim, i rôg njegov se zvísi vu mojem iméni.

²⁶ I postávim nad môrjom rokô njegovo, i dêsno njegovo nad vodami.

²⁷ On bode mené zvao: tí si moj Oča, Bôg moj, i pečína zveličanja mojega.

²⁸ Jas ga takáj za prvorodjenoga včiním, za náj víšišega Králov zemelski.

²⁹ Na veke njemi zakuném milosčo mojo: i závezek moj bode njemi stálen.

³⁰ Včiním večno semen njegovo, i králevski stolec njegov, kak dnéve nebeske.

³¹ Či pa ostávijo otroci njegovi zákon moj, i v sôdbaj moji nebodo hodili;

³² Či nástave moje oskrúnijo, i zapôved moji nezdržíjo;

³³ Teda poiščem z šíbov grêhe njíhove, i z vdárci nepravičnost njihovo;

³⁴ Ali milošče moje nevzemem od njega, i neščem vtajiti njemi istine moje.

³⁵ Neščem oskrúniti závezka mojega, i premeniti, ka je zíšlo z vüst moji.

³⁶ Jas sem ednôk priségno pri mojem svestvi, neščem Dávidi lagati.

³⁷ Semen njegovo ostáne na veke, i králevski stolec njegov, kak sunce, pred menom.

³⁸ Kak mêsec potrdjeni bode na veke, i kak svedok vu obláki, istinski bode. Šelah.

³⁹ Ali tí si ga ostavo i zavrgao, ino se srdiš na tvojega namázanoga.

⁴⁰ Razmetao si závezek z slugom tvojim: kláčiš korôno njegovo do zemle.

⁴¹ Razrüšiš ves zíd njegov, razválaš gradíno njegovo.

⁴² Slečéjo njega vsi mímo idôči, na špot je sosedom svojim.

⁴³ Zvíso si dêsno protivníkov njegovi, obeselíš vse nepriátele njegove.

⁴⁴ Obtôpo si ostric meča njegovoga, nej si njemi dao obstáti v boji.

⁴⁵ Razbio si čistôčo njegovo, i stolec njegov si na zemlo vrgao.

⁴⁶ Okráto si dni mladosti njegove, ino si ga pokrío z špotom. Šelah.

⁴⁷ Kak dugo se, Gospodne, tak vsegavêč skrívao bodeš? i bode gorêla srditost tvoja kak ogen?

⁴⁸ Spômeni se, kak krátki je moj žítek, – zaka bi zaman stvôro vse siní človeče.

⁴⁹ Gde je što, kí živé, i smrti nebi vído? vöftrgno žítek svoj z rôk pekla? Šelah.

⁵⁰ Gde je prva milošča tvoja, Gospodne, štero si Dávidi priségno vu istinosti tvojoj?

⁵¹ Spômeni se, Gospodne, z žukosti slugo tvojega, štero sem prenoso vu kríli mojem od telko zmožni národov.

⁵² Z šterov so tebé, o Gospodne, ošpotávali nepriátelje tvoji: z šterov so ošpotávali stopáje tvojega Namázanoga.

⁵³ Hválen bojdi Gospôd na veke. Amen i Amen!