Psalmi 37 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XXXVII. ŽOLTÁR. Nej se je spáčiti nad srečov nepobožni.

1 Dávida (Žoltár).

¹ Dávida (Žoltár). Nezburkaj se nad timi hüdimi: ni neboj nečamuren prôti činéčim neprávdenost.

² Ár kak tráva, se hitro vö vsečéjo, i liki to zelenjé tráve, povêhnejo.

³ Vüpaj se vu Bôgi, i činí dobro; žívi v držéli, i hráni se pravično.

⁴ Radüj se vu Gospodni, i dá tebi želênje srca tvojega.

⁵ Porôči Gospodni stezo tvojo, ino se zavüpaj na njega; On ti bode dobro činio.

⁶ Vö spela nedužnost tvojo, kak svetlost, i pravico tvojo, kak pôldné.

⁷ Múči pred Gospodnom, i čákaj ga: nerazgrozi se na toga srečnoga na pôti nvegovoj; na môža, kí činí zločastnost.

⁸ Odstôpi od srditosti i tá niháj nečamurnost: nerazsrdi se na teliko, kâ bi zlo činiti šteo.

⁹ Ár se hüdodêlnici vö ztrêbijo; ali, kí na Gospodna čákajo, oni bodo öroküvali zemlo.

¹⁰ Edno malo, i toga hüdoga več nede; i či se zglédneš po njegovom mesti, več ga nebode.

¹¹ Ali ti krotki bodo zemlo öroküvali, ino se veselíli vu velikom míri.

¹² Zlo misli te neveren prôti pravičnomi, i z zobmí škríple na njega.

¹³ Ali Gospôd se nad njim smehé; ár vidi, kâ se priblíža dén njegov.

¹⁴ Ti neverni vö potegüjejo svoj meč, i nategüjejo svoj lok, da bi potepli siromáka i vbôgoga, i bujli one, kí so práve poti.

¹⁵ Ali nji meč naj ide njim v srce, i lok njíhov se razlomi.

¹⁶ Bôgše je malo, ka má te pravičen, od bogátstva vnôgi nepobozžni.

¹⁷ Ár se zlômijo rame ti nepobožni: te pravične pa obdrží Gospôd.

¹⁸ Zná Gospôd dnéve ti pobožni, i öročina njihova ostáne na veke.

¹⁹ Neprído na sramoto vu hüdom vrêmeni, i vu dnévi gláda se nasítijo.

²⁰ Ár ti nepobožni prêdo, i nepriátelje Gospodná, kak tüčava ágnecov razíde, vu díni razídejo.

²¹ Nepobožen na pôsodo jemlé, i nazá nepláča; ali pravičen je milostivni i dá.

²² Ár blagoslovleni njegovi bodo öroküvali zemlo; ali njegovi prekléti se vöstrêbijo.

²³ Od Gospodna se tákšega môža stopáji ravnajo, i steza njegova je njemi vugodna.

²⁴ Gda spádne, se neodvrže; ár ga Gospôd podpéra za rokô njegovo.

²⁵ Dête sem bio, ino sem obstarao; ali nej sem vido toga pravičnoga ostávlenoga, niti semena njegovoga krüh prositi.

²⁶ Vsákdén milost činí i posodjáva, i semen njegovo bode blagoslovleno.

²⁷ Odstôpi od hüdoga, i čini dobro; tak boš prebítek méo na veke.

²⁸ Ár Gospôd lübi, ka je prav, i neostávi ti svoji svéti: na veke se obarjejo. Ali ti hüdi semen se vö strêbi.

²⁹ Ti pravični bodo öroküvali zemlo, i na veke do na njê prebivali.

³⁰ Vüsta toga pravičnoga modrôst govoríjo, i jezik njegov gučí, ka je prav.

³¹ Právda Gospodna je vu srci njegovom; njegovi stopáji se nepošklesnejo.

³² Te nepobožen šüta za tim pravičnim, i šetüje ga pogübiti.

³³ Ali Gospôd ga nenihá vu rôki njegovoj, niti ga neosôdi, či bode sodjen.

³⁴ Čákaj na Gospodna, i drži se pôti njegove, i zvísi te, da boš öroküvao zemlo, i vido boš, kâ se vö strêbi te nepobožen.

³⁵ Vido sem ednoga nepobožnoga zvíšenoga, kí se je zelenio, liki lombra drêvo.

³⁶ Ali gda sem mimo šô, ovo, nej ga je bilô več: zvedávao sem ga, ali nej je naiden.

³⁷ Ostani pobožen, i prav sí deni; ár tákšemi na slédnje dobro bode.

³⁸ Prestoplávci se pa preprávijo vsegavêč, i semen ti nepobožni se vö strêbi.

³⁹ Ali ti pravični májo blagoslov od Gospodna; on je krepkost njihova vu vrêmeni stiskávanja.

⁴⁰ Ár njim Gospôd bode pomágao, ino je vövtrgne: rêši je ti nepobožni, i zdrži je; ár se vu njem vüpajo.