Psalmi 132 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

CXXXII. ŽOLTÁR. Za vdoblenjé Bože čésti i svetske oblásti.

1 Pesem v víšišem Koruši.

¹ Pesem v víšišem Koruši. Spômeni se Gospodne z Dávida i vsega trplênja njegovoga.

² Kí je priségno Gospodni, i oblübo zmožnomi Jákobovomi:

³ Neščem v stánek hiže moje notri idti, ni neščem na lego moje postele léžti;

⁴ Neščem moji ôč na sen podati, ni z ozmicami zadrêmati;

⁵ Dokeč nenáidem mesta Gospodni, prebiválišča zomžnomi Jákobovomi.

⁶ Ovo, čüli smo od njega, ka je bilo v Efrati; naišli smo je na pôli Jairskom.

⁷ Pojdmo vu njegovo prebiválišče, i nakleknimo se pri podnogaonici nôg njegovi.

⁸ Stani, Gospodne, k počinki tvojemi, – tí i Lada môči tvoje.

⁹ Popevje tvoji se naj oblečéjo z pravicov, i svéti tvoji naj vesélo spêvajo.

¹⁰ Za volo Dávida slugo tvojega, neodvrži líca namázanoga tvojega.

¹¹ Gospôd je priségno Dávidi vu istini, od štere neodstôpi: ednoga z sáda têla tvojega posadim na stolec tvoj.

¹² Či zdržíjo sinovje tvoji právdo mojo, i svedostvo moje, na štero bom je včío, i njí otroci bodo sedeli na stôlci tvojem, na veke.

¹³ Ár si je Gospôd Šiona odébrao i tam želej prebívati.

¹⁴ Tü je moj počinek na veke, tü ščém prebívati; ár se mi dopádne.

¹⁵ Žíviš njé jáko jáko blagoslovim, ino njé siromáke nasitim z krühom.

¹⁶ Njé pope oblečém z zveličanjem, i njé svéti jáko vesélo bodo spévali.

¹⁷ Tam more gori zídti rôg Dávida; pripravo sem posvêt nemázanomi mojemi.

¹⁸ Nepriátele njegove oblečém z sramôtov; ali na njem bode cvela korôna njegova.