Psalmi 105 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

CV. ŽOLTÁR. Krátka kronika od Abraháma do Jošua.

¹ Díčte Gospodna, predgajte imé njegovo, razglašüjte med národmi dela njegova.

² Spêvajte njemi: hválte ga, spomínajte se z vsê čüd njegovi.

³ Hválte se ž njegovim svétim iménom; veséli se srce, iskajôče Gospodna.

⁴ Iščite Gospodna i môč njegovo, iščite líce njegovo vsigdár.

⁵ Spomínajte se z čüdni dêl njegovi, štera je činío, z čüd njegovi i z sôdbe vüst njegovi.

⁶ Ví semen Abraháma, slugi njegovi, sinovje Jákoba, odebráni njegovi.

⁷ On je Gospôd, Bôg naš. On sôdi po vsêm svêti.

⁸ Spomína se na veke z závezka svojega; z Rêči, štero je obečao do jezero pokolênja.

⁹ Šteroga je včíno z Ábrahámom, i z prísege z Jákobom.

¹⁰ I potrdo ga je Jákobi za nástavo, Izraeli k zákoni večnomi.

¹¹ Govoréči: tebi dam zemlo Kanaánsko, za obdêl öročíne vaše.

¹² Gda bi ji ešče malo bilô, i bilí bi slabi, i želárje v njê;

¹³ I hodili bi od národa do národa, od ednoga králevstva k drügomi lüdstvi.

¹⁴ Nej je dopüsto ni ednomi človeki škôditi njim, i krále je pokárao za njí volo.

¹⁵ Nedoteknite se namázani moji, i Prorokom mojim nečinte nika hüda.

¹⁶ Teda je püsto drágočo na držélo; vsáko gotovíno krüha je vkraj vzéo.

¹⁷ Poslao je pred njimi ednoga môža; Jožefa, kí je na slüžbo odáni.

¹⁸ V železo so stísnoli nogé njegove, v železo je djáno têlo njegovo.

¹⁹ Do onoga časa, dokeč je njegova rêč prišla, i rêč Gospodna ga je sküsila.

²⁰ Poslao je král, i odpüstiti ga zapovedao: gospôd národov ga je oslôbodo.

²¹ Postavo ga je za gospôda hiže svoje, i gospodüvajôčega nad vsém vladárstvom svojim.

²² Da bi ládao nad poglavníkmi njegovimi, poleg vôle svoje, i starce njegove včío modrost.

²³ I prišao je Izrael v Egiptom i Jákob je tühénec včinjem vu držéli Hama.

²⁴ Gda je povnôžao Bôg národ svoj jáko, i zmožnêšega včíno od nepriátelov njegovi.

²⁵ Preobrno je srca eti, da so v návisti meli lüdstvo njegovo, i jálni grátali prôti slugom njegovim.

²⁶ Poslao je Môšeša slugo svojega, i Árona, koga si je odébrao.

²⁷ Etiva sta delala znamênja njegova, i čüda vu zemli Háma.

²⁸ Poslao je temnost i zakmičilo se je: i nej sta nepokorna bilá rečam njegovim.

²⁹ Premêno je njí vodé na krv, i spomôro je ribe v njí.

³⁰ Vö je dála njí zemla vnožino žab, po hižaj králov njíhovi.

³¹ Velo je: i príšle so mühé, vüší po vsê njí krajínaj.

³² Dao njim je mesto deždža točô, ogen goréči, po zemli njíhovoj.

³³ I pobio je trstje i figovo drevje njíhovo; i zlámao je drevje po krajínaj njíhovi.

³⁴ On je velo i prišle so kobilice, i mlajíne nezračúnano.

³⁵ I pocerale so vso trávo po krajínaj njíhovi, i pojele so sád zemlé njíhove.

³⁶ I pobío je ves prvirod po zemli njíhovoj, ino vse njí prve öročníke.

³⁷ Teda je njé vözpelao z srebrom i zlátom, i nej je bilô ni ednoga rônoga vu njí pokolênjaj.

³⁸ Radüvao se je Egiptom, gda so vöšli; ár je na njé spadno strâh ti ovi.

³⁹ On je razgrno oblák k njí zakrívanji, i ogen, da bi njim svêto v noči.

⁴⁰ Poželeli so, i dao je prepelice prileteti, i z krühom nebeskim je je nasíto.

⁴¹ Odpro je pečíno, i vö so tekle vodé; tekle so po sühi mêstaj, kak potocke.

⁴² Ár se je spômeno z rêči svestva svojega, k Ábrahámi slugi svojemi.

⁴³ Tak je vöspelao lüdstvo svoje med veseljom, i med spêvanjem odebráne svoje.

⁴⁴ I dao njim je držéle poganov, da bi národov poištvo ládali.

⁴⁵ Naj bi obarvali nástavo njegovo, i právdo njegovo zdržali. Halelujah.