Oznanost 9 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

IX. TÁL. Od tromböntivanja. I. Toga pétoga angela 1–12. II. Toga šéstoga angela 13–21. I.

¹ I te péti angel je tromböntivao: i vido sem, ka je zvêzda z nebés na zemlo spádnola; i dáni ji je klüč te prepasti stüdenca.

² I odprla je stüdenec te prepasti; i gori je šô din z stüdenca; liki z velike péči idôči din; i potemnolo je sunce i zrák od dína toga stüdenca.

³ I z dina so zíšle kobilice na zemlo: i dána njim je oblást; naj májo oblást, liki oblást májo štirovje zemelski.

⁴ I erčeno njim je; naj ne škôdijo zemelskoj trávi, ni nikšemi zelenjê, ni nikšemi drêvi: nego samim lüdém, kí nemajo pečati Bogá na čeláj svoji.

⁵ I dáno njim je; naj je ne vmárjajo; nego, naj je mantrájo pét mêsecov, i moka njihova, liki štírova moka, gda človeka vgrizne.

⁶ I vu oni dnévi iskali bodo lüdjé smrt, i ne nájdejo je: i želeli bodo mrêti; i odbiži smrt od nji.

⁷ I prispodobnosti ti kobilic so prispodobne bilé k konjom priprávlenim na boj, i na glaváj njihovi, liki obrázje človeči.

⁸ I mele so vlasé, liki ženske vlasé; i zobjé njihovi so bili, liki oroslánjov zobjé.

⁹ I mele so prsnjeke, liki železne prsnjeke: i glás njihovi perôt, liki glás kôl, gda ž njimi vnogo konjôv biží na bojüvanje.

¹⁰ I mele so repé spodobne k štiram; i žálci so bili vu repáj njihovi: i oblást njihova je škôditi lüdém pét mêsecov.

¹¹ I mele so nad sebom krála angela te prepasti: šteroga imé je Židovski Abaddon v Grčkom jeziki pa imé má Apollion.

¹² Eden jaj je odíšao: ovo dvá jajja pa ešče po tom prídeta.

II.

¹³ I šésti angel je tromböntivao: i čüo sem eden glás zti štiri rogôv toga zlátoga oltára, kí je pred Bogom.

¹⁴ Govoréči tomi šéstomi angeli, kí je trombönto meo: odvéži te štiri angele; kí so pri tom velikom potoki Eufrateši zvézani.

¹⁵ I odvézani so ti štirje angelje gotovi vsáko vöro, i dén i mêsec i leto nátô: naj vmoríjo trétji tál lüdstva.

¹⁶ I račun vojske vsê konjenikov je bilô dvê stô krát jezero jezér. Ár sem čüo račun njihov.

¹⁷ I tak sem vido konje vu vidênji i te sidéče na nji imajôče prsnjeke ognjene i môdre i žveplene: i glavé ti konjôv, liki glavé oroslánjov; i z vüst njihovi je šô ogjen i din i žveplo.

¹⁸ Od eti tréj je vmorjeni trétji tál lüdstva, z ognjom i z dinom i žveplom ž njihovi vüst zhajajôčim.

¹⁹ Ár so njihove oblásti vu njihovi vüstaj bilé. Ár njihovi répove so spodobni k kačam, imajôči glavé: i ztêmi škôdijo.

²⁰ I ti drügi lüdjé, ki so nej vmorjeni vu eti vdárci, dönok so se nej povrnoli od dêl rôk svoji; da bi ne molili vragé, i bolvane zláte i srebrne i medene i kamene i lisene; kí ni glédati ne morejo, niti čüti, niti hoditi.

²¹ I nej so se povrnoli zmorjenjá svojega, niti z comprníje svoje, niti z kurvêštva svojega, niti z tatíje svoje.