Oznanost 10 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

X. TÁL. I. Na zemli i môrji stojéči angel má odprte knige 1–4, prséga 5–7. II. Glás veli z nebés Jánoši od Angela knige vzéti i požrêti 8–11. I.

¹ I vido sem drügoga angela močnoga doli idôčega z nebés ode njenoga z oblákom: i rôg je meo obr gláve svoje; i obráz njegov je bio, liki sunce, i nogé njegove, liki ognjeni stebri.

² I meo je vu rôki svojoj knige odprte: i djáo je svojo dêsne nogô na môrje, to lêvo pa na zemlo.

³ I kríčao je z velikim glásom, liki oroslánj erjüje. I, gda bi kríčao, gúčale so te sedmére grmlajce svoj glás.

⁴ I, gda bi gúčale te sedmére grmlajce gláse svoje, šteo sem písati. I čüo sem glás z nebés govoréči meni: zapečati, ka so gúčale te sedmére grmlajce i ne píši je.

⁵ I angel, šteroga sem vido stojéčega ma môrji i na zemli, gori je zdigno rokô svojo k nébi.

⁶ I prisegno je na toga živôčega na veki veke; kí je stvôro nébo, i štera so v njê, i na zemlo, i štera so vu njê, i na môrje, i štera so vu njem: ka vrêmena več ne bode.

⁷ Nego vu toga sédmoga angela glása dnévi, gda bode tromböntivao; i spuni se skrovnost Boža; liki je nazvêsto svojim slugom prorokom.

II.

⁸ I te glás, šteroga sem čüo z nébes, je pá z menom gúčao i erkao: idi, vzemi te odprte knige, štere so vu rôki toga na môrji i na zemli stojéčega angela.

⁹ I idôči k angeli erkao sem njemi: daj mi te knige. I erkao mi je: vzemi i požri je i britko včiníjo tvoje črvô; ali vu vüstaj tvoji bode slatko, liki méd.

¹⁰ I vzéo sem te knige z angelove rôke i pôžro sem je: i bilé so vu vüstaj moji, liki méd, slatke. I, gda sem je pojo, britko je postanolo črvô moje.

¹¹ I erčé mi: potrêbno ti je pá proroküvati lüdém i národom i jezikom i králom vnôgim.