Hebrejcem 3 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

III. TÁL. I. Kristuša, od Môšeša vékšega, nám preporáča 1–6. II. Na stálnost vu veri opomina 7–19. I.

¹ Záto, bratje, svéti, pozvánja nebeskoga tálnicke, pametüjte Apoštola i víšešnjega popa vadlüvanja našega, Kristuša Jezuša.

² Kí je veren bio tomi, kí ga je na tô postavo; liki i Môšeš, vu cêloj njegovoj hiži.

³ Ár je ete od toga vékše díke vrêden od Môšeša preštímani: od koga vékše poštenjé má od hiže té; kí jo je napravo.

⁴ Ár vsáka hiža se od nikoga naprávla: kí je pa vsa napravo; je Bôg.

⁵ I Môšeš je istina veren bio vu cêloj hiži negovoj: liki sluga na svedôstvo onoga; štero je melo potom gúčano bidti.

⁶ Kristuš pa, liki Sin nad hižov svojov: šteroga hiža smo mí; či vüpazen i vüpanja hválo notri do koneza trdno obdržimo.

II.

⁷ Záto, liki S. Düh právi: dnes, či glás njegov čüli bodte.

⁸ Ne obtrdite srezá vaša, liki vu razdráždženjê za dnéva sküšávanja vu püščávi.

⁹ Gde so me sküšávali očeve vaši, vardêvali so me, i vidili so dela moja štriridesét lêt.

¹⁰ Záto sem se razčémero na té národ i erkao sem: vseskôs blôdijo v srci. Oni so pa nej poznali potí moje.

¹¹ Da sem priségno vu srditosti mojoj: či bodo notri šli vu počiválišče moje.

¹² Glédajte tak, bratje; naj kak ne bode vu šterom zvás nevernosti hüdo srcé; štero bi od živoga Bogá ostôpilo.

¹³ Nego opomínajte sami sebé vsákši dén; dokeč se denéšnji dén zové: naj se što zvás ne obtrdi po zapelávanji grêha.

¹⁴ Ár smo tálnicke včinjeni Kristušovi; či li začétek podstati notri do konca trdno obdržimo.

¹⁵ Dokeč se velí: dnes, či glás njegov čüjete, ne obtrdite srezá vaša, liki vu razdráždženjê.

¹⁶ Ár niki, gda bi čüli, razdráždžili so ga: ali nej vsi, kí so vö šli z Egiptoma po Môšeši.

¹⁷ Na štere se je pa čemerio štiridesét lêt? Nej li na té: kí so pregrêšili, kí kotrige so tá skapale vu püščávi?

¹⁸ Kim je pa priségno; ka ne bodo notri šli vu počiválišče njegovo: nego tim nevervajôčim?

¹⁹ I vídimo: kâ so nej mogli notri idti za volo nevernosti.